Bruselj za velik skok v znižanju izpustov
»Spoprijemanje s podnebno krizo je maraton, ne sprint. Zagotoviti moramo, da lahko vsi pridejo čez ciljno črto in nihče ne bo zapostavljen,« je prepričan evropski komisar za podnebno delovanje Wopke Hoekstra.
Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je pred koncem mandata postavila na mizo razmeroma ambiciozen predlog priporočil za znižanje neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Priporočila je znižanje za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Podnebna nevtralnost leta 2050
Uresničitev tega načrta naj bi omogočila dosego osrednjega cilja, podnebne nevtralnosti sredi stoletja. To pomeni, da bi bili vsi izpusti, ki bodo ostali, tako ali drugače nevtralizirani, denimo s ponori v gozdovih.
Cilj EU do leta 2030 je zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov. Ker je Unija po izpustih še daleč do tega cilja (leta 2022 je dosegla znižanje za 32,5 odstotka), jo v prihodnjih letih čaka še veliko dela. To naj bi zagotovil kup zakonodaje s področja zelenega prehoda, ki je bila v EU sprejeta v zadnjih letih, a na številnih področjih se šele začenja izvajati, denimo reforme trgovanja z izpusti CO2.
Velik zalogaj za industrijo
Doseganje cilja do leta 2040 bo velik zalogaj za najpomembnejše sektorje. Potrošnja fosilnih goriv v energetskem sektorju naj bi se v primerjavi z letom 2021 znižala za 80 odstotkov. Premog naj sploh ne bi bil več v rabi. V Bruslju stavijo na obnovljive vire, jedrsko energijo, energetsko učinkovitost, zajemanje CO2, hidroenergijo …
Industrija naj bi na poti do doseganja podnebnih ciljev šla skozi globoko preobrazbo z uporabo čistih tehnologij, elektrifikacijo, uporabo nefosilnih goriv, novimi tehnološkimi procesi in krožnim gospodarstvom.
Tudi transport naj bi po projekcijah do leta 2040 znižal izpuste za skoraj 80 odstotkov. Na področju kmetijstva evropska komisija ni navedla konkretnega cilja. Po eni od razlag ga je raje črtala. Razpoloženje med evropskimi kmeti je že tako eksplozivno in v Bruslju niso hoteli prilivati olja na ogenj.
Veliko vlogo pri doseganju ciljev bi imele tehnologije zajemanje ogljikovega dioksida, ki bi ga nato shranili ali uporabili. Cilj do leta 2030 je, da bi v EU imeli takšnih zmogljivosti za 50 milijonov ton na leto, deset let pozneje že 280 milijonov ton in leta 2050 450 milijonov ton. Okoljevarstveniki opozarjajo, da takšni načrti niso realistični in da shranjevanje povzroča velika tveganja.
Postavljanje ciljev v evropski komisiji vidijo predvsem kot pomoč industriji, vlagateljem, državljanom in vladam, ko sprejemajo odločitve. Poleg tega naj bi Unija z njihovim uresničevanjem postala bolj odporna na prihodnje krize in energetsko neodvisna od uvoza fosilnih goriv.
Današnja priporočila so namenjena predvsem začetku razprave o novem cilju in poti do njega. Konkretne zakonodajne predloge bodo v Bruslju pripravili v naslednjem institucionalnem ciklu po evropskih volitvah. Tudi države bodo morale prenoviti svoje nacionalne in energetske podnebne načrte. Slovenija je v skupini zagovornic ambicioznih podnebnih ukrepov.
Eurochambers za ravnotežje z gospodarskim uspehom
Predsednik združenja evropskih gospodarskih zbornic Vladimír Dlouhý: »Na poti EU k podnebni nevtralnosti je treba skrbno uravnotežiti ambiciozne cilje in gospodarsko vitalnost. Zmanjšati je treba birokracijo, spodbujati inovacije in naložbe. Uspeh se ne sme meriti le s cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, temveč tudi z gospodarsko uspešnostjo, energetsko varnostjo in cenovno dostopnostjo. S tem ravnovesjem je EU lahko na svetu zgled, da sta odziv na podnebne spremembe in konkurenčnost neločljivo povezana.«
