V Izraelu uradno razglasili vojno stanje, med žrtvami tudi tujci
Izraelski varnostni kabinet je uradno razglasil vojno stanje. To omogoča »daljnosežne vojaške korake« po napadih palestinske skrajne organizacije Hamas, so sporočili iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
»Vojna, ki jo je Izraelu vsilil morilski teroristični napad z območja Gaze, se je začela 7. oktobra 2023 ob 6. uri zjutraj,« so po navedbah nemške tiskovne agencije dpa ob tem navedli v sporočilu za javnost.
Hamas je v soboto s kopnega, zraka in morja napadel Izrael, ta pa se je na napad silovito odzval, predvsem z raketnimi napadi na Gazo. Izrael je napovedal tudi evakuacijo judovskega prebivalstva iz okolice Gaze v 24 urah. Izraelska vojska si je za cilj zadala popoln prevzem nadzora nad tem palestinskim ozemljem.
Po zadnjih podatkih, ki so jih zvečer objavili izraelski mediji, je bilo v spopadih doslej na izraelski strani ubitih najmanj 700 ljudi, več kot 2000 pa ranjenih. Gre za največ izraelskih smrtnih žrtev v enem dnevu po vojni za neodvisnost leta 1948.
Poleg tega je Hamas zajel več kot 100 ljudi in jih odpeljali v Gazo, po navedbah izraelskih medijev pa je ujetnikov še več, okoli 170. Med njimi so tudi otroci, ženske in starejše osebe.
Na palestinski strani je bilo po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi, objavljenih danes zvečer, ubitih najmanj 413 ljudi, okoli 2300 je bilo ranjenih.
Ubit naj bi bil tudi visoki predstavnik Hamasa Ajman Junis, potem ko je izraelska vojska danes obstreljevala njegovo hišo v begunskem taborišču Nuseirat v Gazi, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Izrael je danes napadlo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran. Po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja prihaja dolga in težka vojna. Predsednik ZDA Joe Biden je obljubil trdno podporo Izraelu.
Napeto je tudi na Zahodnem bregu
Stanje je precej zaostreno tudi na Zahodnem bregu. Ker je območje kot švicarski sir s številnimi izraelskimi naselbinami, so izraelske sile zaprle vse kontrolne točke in meje, zato so izolirana tudi vsa palestinska ozemlja, dostop do njih pa ni mogoč. V Ramali je splošna stavka, zato so med drugim zaprli šole in trgovine. Veliko vprašanje je tudi, kakšen vpliv bo vojna imela na obiranje oliv in predelava olivnega olja, saj so marsikje prekinili obiranje, čeprav se je »sveti mesec obiranja oliv« pravkar začel.
Cilj izraelske vojske po napadu Hamasa je prevzeti nadzor nad celotnim območjem Gaze in pobiti vse teroriste, je danes po navedbah ameriške televizijske mreže CNN dejal tiskovni predstavnik vojske Richard Hecht. Kot je dodal, je smrtnih žrtev veliko, pripadniki Hamasa pa so ugrabili številne ljudi, tako vojake kot civiliste, vključno z otroki.
Hecht je v izjavi za medije napovedal, da bodo evakuirali izraelska naselja na mejnem območju z Gazo. Na tisoče ljudi naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odpeljali v druge kraje v Izraelu.
Žrtve spopadov v Izraelu tudi tujci, odpovedani številni leti
Med žrtvami so tudi tuji državljani. Med drugim sta bila po poročanju tujih tiskovnih agencij ubita dva Tajca in Britanec. Poljska je napovedala zračno evakuacijo svojih državljanov iz Izraela, medtem ko so številne letalske družbe odpovedale lete v Tel Aviv.
Med sobotnimi napadi Hamasa sta bila ubita dva tajska državljana, je danes sporočil tajski premier Srettha Thavisin. Poleg tega je bilo osem Tajcev ranjenih, 11 pa ujetih, še poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
V napadih je bil ubit tudi 20-letni Britanec, ki je služil v izraelski vojski. Kot je danes sporočila njegova družina, je bil ubit na meji z Gazo. Še en britanski državljan je pogrešan. Domnevno je v Gazi, potem ko ga je ugrabil Hamas, je dejala izraelska veleposlanica v Londonu Cipi Hotoveli.
Številne letalske družbe so sicer odpovedale lete v Tel Aviv. Med drugim so se za to odločili pri Air France, Lufthansi, Austrian Airlines, Swiss Airu, American Airlines, Emirates, Ryanairu in Wizzairu.
Prebivalci Gaze bodo dobili navodila pred napadi na cilje skrajnega palestinskega gibanja Hamas, »da bi se izognili kolateralni škodi«, je dejal Hecht. A evakuacije s palestinskega ozemlja ne bo. »Rekli jim bomo, naj gredo na sever, na jug, na vzhod,« je dodal.
Zid, ki ločuje območje Gaze od Izraela, je bil ob napadu Hamasa prebit na 29 točkah, vse pa so zdaj pod nadzorom, je zatrdil. Na jugu Izraela je sicer še vedno osem točk, kjer vojska išče morebitne napadalce, je dejal Hecht.
Številni Izraelci so v Gazi po njegovih navedbah talci, vključno z ženskami, otroki in starejšimi. Izraelska vojska točnih številk zaenkrat še ni mogla posredovati.
Po navedbah izraelske vojske so ponoči z izstrelki zadeli 10 ciljev Hamasa v večnadstropnih stavbah v Gazi, vključno s sedežem obveščevalne službe in vojaškim objektom. Zadeli so tudi banki, ki ju je Hamas uporabljal za financiranje terorističnih dejavnosti proti izraelskim civilistom, obrat za proizvodnjo orožja organizacije Islamski džihad v Gazi in skladišča orožja, povzema dpa.
Izraelska vojska skuša poleg tega osvoboditi judovske skupnosti v bližini Gaze, kamor so se infiltrirali pripadniki Hamasa in zajeli številne talce. Tako naj bi že rešili prebivalce kibucev Be'eri in Ofakim in osvobodili policijsko postajo v Sderotu. Ubili naj bi več pripadnikov Hamasa, ki so zasedli postajo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Palestinci na Zahodnem bregu pa so danes zaradi dogajanja v Gazi začeli splošno stavko. Na ozemlju, ki ga nadzorujejo palestinske oblasti, so zaprta vsa podjetja, univerze in banke, poroča palestinska agencija Wafa.
»Ta demonstracija enotnosti in solidarnosti na celotnem Zahodnem bregu pošilja močno sporočilo, da palestinsko ljudstvo ne bo stalo križem rok pred nadaljevanjem izraelske agresije,« so ob tem sporočile palestinske oblasti.
V Izraelu 17 Slovencev
V Izraelu je trenutno 17 slovenskih državljanov, ki so po sobotnem izbruhu nasilja na območju stopili v stik z ministrstvom za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), so danes za STA potrdili na MZEZ. Dodali so, da njihova evakuacija trenutno ni predvidena.
Kot so pojasnili na MZEZ, natančnih lokacij slovenskih državljanov v Izraelu sicer nimajo, prav tako pa ni načrtovana njihova evakuacija, saj se iz države zaenkrat še lahko umaknejo v lastni režiji.
MZEZ je sicer v soboto že izdalo opozorilo za slovenske državljane na tem območju in jih za nujno konzularno pomoč napotilo na slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu. Ob tem so poudarili, da nadaljnjega zaostrovanja konflikta med Izraelci in Palestinci ni mogoče izključiti.
»Dolga in težka vojna«
»Začenjamo dolgo in težko vojno, v katero nas je prisilil morilski napad Hamasa,« je davi na omrežju X zapisal Netanjahu. »Prva faza se v tem času končuje z uničenjem velike večine sovražnih sil, ki so prodrle na naše ozemlje. Hkrati smo začeli ofenzivno fazo, ki se bo nadaljevala brez omejitev in predaha, dokler cilji ne bodo doseženi. Povrnili bomo varnost državljanom Izraela in zmagali bomo,« je dodal izraelski premier.
Ameriški predsednik Biden je v soboto obljubil »kot skala trdno« podporo Izraelu, vključno z vojaško pomočjo ZDA. Pogovori o tem na visoki ravni med ameriškimi in izraelskimi uradniki že intenzivno tečejo, je dejal visoki uradnik ameriške administracije.
Nakazal je, da je napoved Washingtona o vojaški pomoči možna že danes, a ob tem opozoril, da bodo zadeve zapletle razmere v ameriškem kongresu, kjer spodnji dom trenutno nima vodje.
Tiskovni predstavnik Hamasa Gazi Hamad je danes za britansko medijsko skupino BBC zatrdil, da so za napad na Izrael dobili neposredno podporo Irana. Visoki predstavnik Bele hiše je sicer v soboto dejal, da je za zdaj še prezgodaj reči, ali je v napad Hamasa »neposredno vpleten« Iran.
Teheran podpira Hamasov napad na Izrael
Napad islamskega gibanja Hamas na Izrael je bil po mnenju Irana spontana poteza odporniških sil kot odgovor na nadaljevanje zločinskih dejanj izraelskega režima, je iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa dejal v telefonskem pogovoru s turškim kolegom Hakanom Fidanom.
»Treba je okrepiti solidarnost med islamskimi državami v podporo palestinskemu ljudstvu in odporu,« je po poročanju iranske tiskovne agencije Irna še dejal iranski diplomat.
Hezbolah napadel izraelske položaje
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, je danes izvedlo topniški in raketni napad na izraelske položaje na obmejnem območju. Izraelska vojska pa je sporočila, da je s topništvom odgovorila na obstreljevanje z juga Libanona, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hamas trdi, da je dobil neposredno podporo Irana.
Kot so zapisali v sporočilu Hezbolaha, je gibanje »solidarno« z obsežnim napadom iz zraka, morja in kopnega na Izrael, ki ga je v soboto izvedel Hamas. Hezbolah »je napadel tri položaje cionističnega sovražnika v zasedenih libanonskih kmetijah Šeba (...) z velikim številom topniških granat in vodenih izstrelkov«, so dodali.
Izraelska vojska je sporočila, da je s topništvom odgovorila na obstreljevanje z juga Libanona. »Izraelsko topništvo je v procesu napada na območje Libanona, od koder je bil izstreljen strel,« so zapisali v izjavi. Podrobnosti niso navedli.
Cilj Hamasovega napada po nekaterih ocenah spodkopavanje regionalnih zavezništev
Cilj sobotnega nepričakovanega napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael je med drugim spodkopati nova regionalna zavezništva, ki bi lahko ogrozila palestinske težnje po državnosti. To je sporočilo Savdski Arabiji, ZDA in Izraelu, da regija ne bo varna, dokler interesi Palestincev ne bodo upoštevani, je za agencijo Reuters ocenil neimenovan vir.
Napad Hamasa sovpada s poskusi ZDA, da bi Savdska Arabija dosegla normalizacijo odnosov z Izraelom v zameno za obrambni sporazum med Washingtonom in Rijadom. Analitičarka Laura Blumenfald je za Reuters ocenila, da je Hamas »videl, da se Izraelci in Savdijci približujejo dogovoru«, zaradi česar se je odločil ukrepati.
Vodja Hamasa v Libanonu Osama Hamdan je za Reuters povedal, da naj bi napad arabske države v regiji spodbudil k spoznanju, da sprejetje izraelskih varnostnih zahtev ne bo vodilo k miru v regiji. »Za tiste, ki želijo stabilnost in mir v regiji, mora biti izhodišče konec izraelske okupacije,« je poudaril.
Po mnenju nekdanjega ameriškega diplomata na Bližnjem vzhodu Richarda Liberona dejanja Hamasa pošiljajo Savdijcem jasen signal, da palestinskega vprašanja ne bi smeli obravnavati kot le še eno podtemo v pogajanjih o normalizaciji odnosov z Izraelom.
Po drugi strani je neimenovan visoki uradnik v vladi ameriškega predsednika Joeja Bidna opozoril, da je »res prezgodaj za ugibanje« o vplivu, ki bi ga konflikt med Izraelci in Palestinci lahko imel na prizadevanja za normalizacijo odnosov med Jeruzalemom in Rijadom, še navaja Reuters.
Že mesece se pojavljajo ugibanja, ali bo Savdska Arabija naslednja arabska država, ki bo normalizirala odnose z Izraelom, potem ko so dogovore o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s to državo ob podpori ZDA v zadnjih letih sklenili Združeni arabski emirati, Maroko in Bahrajn. Savdska Arabija ni sicer nikoli priznala Izraela in je dolgo vztrajala, da tega tudi ne bo storila brez pravične rešitve za Palestince in dokler ne bo dosežena rešitev izraelsko-palestinskega spora z dvema državama.
Palestinci poudarjajo, da mora kakršenkoli dogovor med Izraelom in Savdsko Arabijo vključevati tudi njihove pravice, ni pa jasno, v kolikšni meri bi bila skrajno desna izraelska vlada premierja Benjamina Netanjahuja pripravljena popuščati pri svojih stališčih. Netanjahu je sicer septembra dejal, da normalizacijo pričakuje v nekaj mesecih.
Sestal se bo VS ZN
O razmerah bo danes popoldne po newyorškem času na izrednem zasedanju razpravljal Varnostni svet ZN. Številne države so v soboto obsodile napad na Izrael, ameriški predsednik pa je dejal, da se ima ta pravico braniti. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je prav tako obsodil Hamasov napad na Izrael, je ob tem pozval k diplomatskim prizadevanjem, da preprečijo širjenje konflikta.
Zaradi spopadov je medtem več letalskih družb za prihodnje dni že odpovedalo polete v Tel Aviv, med njimi American Airlines, Air France, Lufthansa, Emirates in Ryanair.
Obsodbe nasilja med Izraelci in Palestinci
Kitajsko zunanje ministrstvo je danes izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi nasilja in vse vpletene pozvalo k prekinitvi ognja in umiritvi razmer. Ob tem so v Pekingu pozvali tudi k t. i. rešitvi dveh držav, ki vključuje ustanovitev neodvisne palestinske države, poročajo tuje tiskovne agencije.
K vrnitvi za pogajalsko mizo »brez predpogojev« in uresničitvi rešitve dveh držav je pozvala tudi Afriška unija. Vodja komisije AU Musa Faki Mahamat je na svetovne sile naslovil prošnjo, naj »prevzamejo odgovornost za uveljavitev miru in zagotovitev pravic obeh narodov«, češ da je »zanikanje temeljnih pravic palestinskega ljudstva, zlasti pravice do neodvisne in suverene države, glavni vzrok stalnih izraelsko-palestinskih napetosti«.
Na spopade so se danes med drugim odzvale tudi Nova Zelandija, Avstralija in Indonezija. Novozelandski premier Chris Hipkins je izrazil »resno zaskrbljenost«. »Nova Zelandija nedvoumno obsoja teroristične napade na Izrael, ki jih vodi Hamas,« je dejal in izrazil zaskrbljenost Wellingtona, da se bodo razmere v prihodnjih dneh še zaostrile. Vse strani je pozval k zadržanosti, zaščiti civilistov in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava.
Avstralski premier Anthony Albanese je medtem na družbenem omrežju X zapisal, da Avstralija »v tem času stoji ob strani prijatelju Izraelu«. Globoko zaskrbljenost zaradi spopadov in pozive k miru je izrazila tudi Indonezija, siceršnja podpornica palestinske strani. »Srž konflikta, to je izraelska okupacija palestinskih ozemelj, je treba rešiti v skladu s parametri, o katerih so se dogovorili ZN,« je v izjavi zapisalo zunanje ministrstvo v Džakarti. K zadržanost in umiritvi napetosti je danes pozvala tudi mirovna misija ZN v Libanonu (Unifil).
Na spopade se je danes odzval tudi papež Frančišek. Pozval je k miru in poudaril, da »terorizem in vojna ne vodita do rešitve«.
Spopade je v soboto že obsodilo več članic EU, vključno s Slovenijo, kot tudi Velika Britanija, ZDA, Ukrajina in Indija. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je med drugim izrazil solidarnost EU z izraelskim narodom in ogorčenje nad napadi Hamasa, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je pozval k takojšnjemu prenehanju nasilja in mirni rešitvi.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X obsodila »vsak napad na civilno prebivalstvo«. Ob tem se je zavzela za zadržanost vseh strani. »Verjamem, da je zdaj čas za zadržanost vseh strani, da bi preprečili stopnjevanje nasilja ter nadaljnje izgube življenj in trpljenje civilistov,« je zapisala predsednica. »Moje misli so z vsemi žrtvami in njihovimi najdražjimi,« je dodala.
