Južna Koreja danes na volitvah išče pot iz globokega političnega kaosa

Po pol leta političnih pretresov, negotovosti in delitev Južni Korejci danes volijo novega predsednika. Ta bo nasledil Jun Sok Jola, nekdanjega voditelja, ki so ga odstavili in ki je državo pahnil v kaos z decembrsko razglasitvijo vojnega stanja. Volitve se zdijo še posebej pomembne, saj je ta azijska gospodarska in kulturna sila več mesecev tavala z menjavanjem začasnih voditeljev, medtem ko se je ukvarjala s sojenjem o odstavitvi Juna in večstransko preiskavo usodne noči njegovega kratkotrajnega vojaškega prevzema oblasti.

Po podatkih nacionalne volilne komisije je do 15. ure po lokalnem času glasovalo že 30,5 milijona ljudi, oziroma skoraj 69 odstotkov volilnih upravičencev. Volišča bodo ostala odprta do 20. ure po lokalnem času.

Kdo sta glavna kandidata?

Prvi favorit je Li Dže Mjong, 60-letnik iz liberalne opozicijske Demokratske stranke. Li, nekdanji mladoletni tovarniški delavec iz revne družine, je pred vstopom v politiko postal odvetnik za človekove pravice. Bil je župan in guverner, nazadnje pa poslanec, potem ko je na predsedniških volitvah leta 2022 tesno izgubil proti Jun Suk Jolu.

Januarja lani je preživel poskus atentata, ko ga je moški na javnem dogodku zabodel v vrat. Ponovno je prišel na naslovnice tretjega decembra lani – v noči, ko je Jun razglasil vojno stanje in poslal vojake v parlament. Li je bil med poslanci, ki so pohiteli v zakonodajno telo in se prebili mimo vojakov, da bi izvedli nujno glasovanje za odpravo vojnega stanja. V živo je prenašal, kako je preskočil ograjo, da bi vstopil v stavbo, v viralnem videoposnetku, ki si ga je ogledalo več deset milijonov ljudi.

Prvi favorit je Li Dže Mjong, 60-letnik iz liberalne opozicijske Demokratske stranke. FOTO: Anthony Wallace/AFP

V kampanji je Li obljubil politične in gospodarske reforme, vključno z večjim nadzorom nad predsednikovo zmožnostjo razglasitve vojnega stanja, ter spremembo ustave, ki bi namesto sedanjega enega petletnega mandata omogočila dva štiriletna predsedniška mandata. Poudaril je umirjanje napetosti na Korejskem polotoku ob ohranjanju dolgoletnega cilja denuklearizacije Severne Koreje; podpira tudi spodbujanje malih podjetij in rast industrije umetne inteligence.

Vendar pa Lija spremljajo tudi pravni postopki, vključno z več tekočimi sojenji zaradi domnevnega podkupovanja in obtožbami v zvezi s škandalom v zvezi z nepremičninami. Ločeno je bil v drugem tekočem primeru, ki je bil poslan na pritožbeno sodišče, obsojen zaradi kršitve volilne zakonodaje. Li vse obtožbe zanika. V pogovoru za CNN decembra je trdil, da je bil obtožen različnih kaznivih dejanj »brez kakršnih koli dokazov ali podlage« in da so obtožbe politično motivirane.

Lijev glavni tekmec je Kim Mun Su iz konservativne Stranke moči ljudstva (PPP). Ko je Jun maja zapustil stranko, je pozval privržence, naj podprejo Kima – 73-letnega nekdanjega ministra za delo, ki je bil na univerzi ugleden delavski aktivist, zaradi svojih protestov celo izključen in zaprt. Sčasoma se je pridružil konservativni stranki in bil imenovan po več krogih strankarskih bojev.

Stranka PPP je Kima sprva izbrala za svojega kandidata, nato pa ga je umaknila in namesto njega razmišljala o nekdanjem premierju Han Dok Suju. Stranka je Kima dokončno izbrala, potem ko je vložil tožbo. Vendar pa PPP ostaja globoko razdeljena in njen kandidat je v predvolilnih anketah zaostajal za Lijem.

Kim je v izjavi po nominaciji obljubil, da si bo prizadeval za enotnost in zgradil koalicijo za boj proti Liju, poroča Reuters. Kim je obljubil tudi reformo politike, sodstva in sistemov za vodenje volitev v državi, da bi ponovno vzpostavil zaupanje javnosti. Njegova kampanja je poudarjala ustvarjanje podjetjem prijazne Južne Koreje z znižanjem davkov in olajšanjem omejitev ter s spodbujanjem novih tehnologij in jedrske energije.

Kim Mun Su iz konservativne Stranke moči ljudstva (PPP). FOTO: Go Nakamura/Reuters

Za predsedniški položaj se poteguje tudi več kandidatov tretjih strank in neodvisnih kandidatov, med njimi Li Džun Sok, nekdanji vodja PPP, ki je lani ustanovil svojo konservativno Novo reformno stranko.

Ključna vprašanja na volitvah

Glavne skrbi volivcev so trenutno slabo gospodarsko stanje, vključno z naraščajočimi življenjskimi stroški, povečano brezposelnostjo mladih in upadom potrošnje, kar je v prvem četrtletju privedlo do nepričakovanega krčenja gospodarstva. K tem težavam delno prispevajo tudi mednarodne trgovinske napetosti, zlasti z Združenimi državami Amerike, kjer je predsednik Donald Trump napovedal zvišanje carin na uvoz jekla in aluminija, kar že vpliva na južnokorejsko izvozno usmerjeno gospodarstvo, piše DW.

Politična nestabilnost v državi dodatno ovira učinkovito reševanje teh gospodarskih izzivov. Posledično sta oba glavna predsedniška kandidata v ospredje svojih programov postavila gospodarsko okrevanje, stabilizacijo cen ter izboljšanje priložnosti na področju stanovanj, izobraževanja in zaposlovanja.

Poleg gospodarstva se bo moral prihodnji predsednik soočiti tudi z resno demografsko krizo, ki jo zaznamujeta hitro staranje prebivalstva in drastičen padec rodnosti, podobno kot v drugih vzhodnoazijskih državah, kot sta Japonska in Kitajska. Visoki stroški varstva otrok, še vedno prisotna neenakost spolov – Južna Koreja na svetovnih lestvicah enakosti med spoloma zaseda nizka mesta – in diskriminacija zaposlenih staršev ostajajo pomembna socialna vprašanja.

Dodaten pokazatelj stanja na področju enakosti spolov je dejstvo, da na tokratnih predsedniških volitvah med petimi kandidati ni nobene ženske, kar se je v Južni Koreji zgodilo prvič po osemnajstih letih, ugotavlja ameriški CNN.

Tudi odstavljeni predsednik se je udeležil volitev. FOTO: Yonhap News Agency/Reuters

Na zunanjepolitičnem področju med ključnimi izzivi ostajajo napetosti s Severno Korejo zaradi njenega napredovanja vojaškega programa, vključno z razvojem orožja in morebitnimi novimi jedrskimi poskusi, še piše CNN. Odnosi s Kitajsko so kompleksni, saj močne trgovinske vezi spremlja diplomatska previdnost.

Varnostno zavezništvo z ZDA, ki v Južni Koreji ohranjajo vojaško prisotnost s skoraj trideset tisoč vojaki, je ključno, prav tako se krepi sodelovanje z Japonsko v luči širše regionalne varnostne dinamike in vpliva Kitajske.