V nadaljevanju preberite:

Včasih je na pogoste grožnje Kitajske, da bo napadla Tajvan, edini odgovor črni humor. V narodnem muzeju National Palace Museum v Tajpeju vodniki obiskovalcem povedo, da je zaradi zbirke cesarskih zakladov, ki so jih prenesli s celine, ko je leta 1949 poraženi nacionalistični režim pobegnil na Tajvan, to eden najvarnejših krajev na otoku. »Kitajska si želi naše zbirke, zato tega kraja nikoli ne bi bombardirali,« pravi eden izmed vodnikov.

Ta šala izraža vse večji občutek nelagodja. Kitajska ima vse večjo vojaško moč in neusmiljeno nadleguje Tajvan. Politika tega samoupravnega otoka postaja vse bolj razdeljena, ZDA, njegova glavna zaveznica, pa vse manj zanesljive. Nekateri opazovalci vidijo opozorilne signale, da se Kitajska pripravlja na ponovno združitev z uporabo sile. Drugi menijo, da bo kitajski voditelj Xi Jinping raje počakal, da se obrestuje uničujoči pristop Donalda Trumpa do zavezništev. Le redki dvomijo, da bo Kitajska še naprej izvajala pritisk na Tajvan z agresijo v »sivi coni«, torej z vrstami prisile, ki ne pomenijo vojne. Preobrat v globalni politiki je namreč lahko priložnost za preizkušanje novih načinov ustrahovanja.