Kurti potrdil dogovor Kosova z ZDA o sprejemu deportiranih migrantov

Iz kosovske vlade so sporočili, da so ugodili prošnji Združenih držav Amerike za začasno gostovanje do 50 oseb, ki jih bodo izgnale ZDA. Dogovor je del širše strategije administracije Donalda Trumpa za povečanje števila deportacij, medtem ko organizacije za človekove pravice opozarjajo na morebitna tveganja.

Kosovska vlada je danes potrdila, da je pripravljena sprejeti migrante, ki jih bodo Združene države Amerike izgnale v tretje države, je poročal Reuters. Gre za začetni načrt, po katerem bi Kosovo letno sprejelo do 50 oseb. Kot poroča radio Svobodna Evropa, gre za »začasno« namestitev v državi za obdobje enega leta, katere cilj je »omogočiti varno vrnitev v njihove matične države«.

»Naša država bo sprejela in nastanila do 50 posameznikov za obdobje enega leta z namenom, da se jim omogoči varna vrnitev v njihove matične države«, je po poročanju mreže BIRN dejal vršilec dolžnosti kosovskega premierja Albin Kurti. Poudaril je, da bodo izbor posameznikov opravili s predlaganega seznama, pri čemer bodo morali izpolnjevati določene kriterije, povezane z vladavino prava in javnim redom. »Združene države ostajajo naša neomajna partnerica in Republika Kosovo bo vedno njihova zaupanja vredna partnerica«, je dodal Kurti.

Kosovska vlada je danes potrdila, da je pripravljena sprejeti migrante, ki jih bodo Združene države Amerike izgnale v tretje države. FOTO: Armend Nimani/AFP

Današnja odločitev Prištine sledi okrepljenim prizadevanjem administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi dosegla rekordno raven deportacij. Kot piše Reuters, ZDA aktivno iščejo partnerje za sprejem državljanov tretjih držav. Prejšnji teden je Bloomberg poročal, da Trumpova administracija pritiska na Srbijo in druge balkanske države, naj sprejmejo migrante, izgnane iz ZDA, medtem ko se v Združenih državah vrstijo protesti proti zveznim imigracijskim racijam.

Kosovo, kjer so odnosi z ZDA tradicionalno močni, zlasti zaradi ameriške podpore neodvisnosti leta 2008, se s podobnimi dogovori že spogleduje. Kot navaja radio Svobodna Evropa, je Kosovo že izrazilo pripravljenost za pogovore z Združenim kraljestvom o vzpostavitvi »centrov za vračanje« za prosilce za azil, ki jih na Otoku zavrnejo. Leta 2022 sta Kosovo in Danska sklenila tudi dogovor o najemu 300 zaporniških celic v Gnjilanu za namestitev tujih zapornikov, ki naj bi bili po prestani kazni izgnani z Danskega. Ta dogovor bo Kosovu v desetih letih prinesel 210 milijonov evrov.

Vendar pa takšni dogovori sprožajo tudi pomisleke. Organizacija Human Rights Watch je izrazila skrb, da bi uporaba balkanskih držav kot gostiteljic za migrante lahko kršila njihove pravice in ustvarila nove izzive za države gostiteljice.