Na Grenlandiji in Antarktiki se led tali šestkrat hitreje kot leta 1992
Gladine svetovnih morij se bodo zato dvigale hitreje in bodo do leta 2100 višje za 70 centimetrov.
Odpri galerijo
Adelijski pingvini na Antarktiki se zaradi taljenja ledu soočajo s spremenjenimi življenjskimi razmerami. FOTO: Pauline Askin/Reuters
Glede na zadnje izsledke skupine raziskovalcev, ki že skoraj trideset let z zbiranjem in obdelavo podatkov opazovalnih satelitov spremljajo izginjanje ledenega pokrova na Grenlandiji in na Atarktiki zaradi ogrevanja podnebja, bodo težave zaradi dviganja gladine svetovnih morij nastopile prej, kot smo pričakovali doslej in bodo hujše. Led na teh območjih se namreč tali vedno hitreje in zdaj izginja že šestkrat hitreje kot leta 1992, poroča BBC. Od leta 1992 do 2017 je na teh dveh območjih izginilo že 6,4 bilijona ton ledu.
»To so slabe novice,« pravi profesor Andrew Shepherd z univerze v britanskem Leedsu, eden od vodij projekta IMBIE, v katerem spremljajo izginjanje ledu in prispevek tega pojava k dviganju morske gladine.
Njihove zadnje ugotovitve glede stanja na Grenlandiji so bile ta teden objavljene v tiskani izdaji znanstvene revije Nature. »Danes taljenje ledu prispeva že tretjino letnega dviga morske gladine, medtem ko je taljenje v devetdesetih prispevalo le okrog pet odstotkov dviga. To bo imelo pomembne posledice v prihodnje, ko bo naraščala nevarnost poplavljanja obal in erozije,« je dejal za BBC.
Leta 1990 se je na območju Grenlandije in Antarktike v enem letu raztalilo 81 milijard ton ledu, leta 2010 pa ga je izginilo že 475 milijard ton. Tako hitro izginjanje ledu je po Shepherdovih besedah na zgornji meji predvidevanj in računalniških simulacij Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Ta odbor je še leta 2014 predvideval, da se bo gladina morij do leta 2100 dvignila za 53 centimetrov, glede na zadnje izsledke pa bo k temu treba dodati še 17 centimetrov, torej bo gladina morij do leta 2100 višja za 70 centimetrov.
Ta podatek pomeni, da bo do takrat zaradi poplavljanj obalnih območij in zaradi erozije obal ogroženih že 400 milijonov ljudi. »Nevarnost torej prihaja hitreje, kot smo pričakovali in ukrepe za zaščito obalnih območij, ki jih načrtujemo, bo treba uresničiti prej,« pravi Shepherd.
Antarktika (na posnetku) in Grenlandija skupaj na leto izgubljata že 475 milijard ton ledenega pokrova. FOTO: Pauline Askin/Reuters
»To so slabe novice,« pravi profesor Andrew Shepherd z univerze v britanskem Leedsu, eden od vodij projekta IMBIE, v katerem spremljajo izginjanje ledu in prispevek tega pojava k dviganju morske gladine.
Njihove zadnje ugotovitve glede stanja na Grenlandiji so bile ta teden objavljene v tiskani izdaji znanstvene revije Nature. »Danes taljenje ledu prispeva že tretjino letnega dviga morske gladine, medtem ko je taljenje v devetdesetih prispevalo le okrog pet odstotkov dviga. To bo imelo pomembne posledice v prihodnje, ko bo naraščala nevarnost poplavljanja obal in erozije,« je dejal za BBC.
70 cm višja morja do leta 2100
Ledena gora plava v bližini kraja Kulusuk na Grenlandiji. Led tu izginja že šestkrat hitreje kot leta 1992 in gladina morij zato narašča hitreje, kot so pričakovali strokovnjaki. FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP
Leta 1990 se je na območju Grenlandije in Antarktike v enem letu raztalilo 81 milijard ton ledu, leta 2010 pa ga je izginilo že 475 milijard ton. Tako hitro izginjanje ledu je po Shepherdovih besedah na zgornji meji predvidevanj in računalniških simulacij Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Ta odbor je še leta 2014 predvideval, da se bo gladina morij do leta 2100 dvignila za 53 centimetrov, glede na zadnje izsledke pa bo k temu treba dodati še 17 centimetrov, torej bo gladina morij do leta 2100 višja za 70 centimetrov.
Ta podatek pomeni, da bo do takrat zaradi poplavljanj obalnih območij in zaradi erozije obal ogroženih že 400 milijonov ljudi. »Nevarnost torej prihaja hitreje, kot smo pričakovali in ukrepe za zaščito obalnih območij, ki jih načrtujemo, bo treba uresničiti prej,« pravi Shepherd.
