Nizki udarci v čedalje bolj razklanih ZDA

Predsednik Donald Trump priliva olja na ogenj razprave.
Fotografija: Begunka iz Hondurasa s triletno hčerjo v negotovosti čaka na mostu Brownsville & Matamoros blizu Brownsvilla v Teksasu ob meji z Mehiko, potem ko so ji ameriške oblasti prepovedale vstop v ZDA. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Begunka iz Hondurasa s triletno hčerjo v negotovosti čaka na mostu Brownsville & Matamoros blizu Brownsvilla v Teksasu ob meji z Mehiko, potem ko so ji ameriške oblasti prepovedale vstop v ZDA. FOTO: Reuters

New York – Otroci, ki so jih po nedovoljenem prehodu meje ločili od staršev, so še vedno razpršeni po ZDA. Obmejne oblasti so v zmedi nehale izvajati sporno politiko »ničelne tolerance«, predsednik pa zavrača predloge kongresa, ki išče pot iz krize.

V ponedeljek so prišli v javnost prvi posnetki iz enega od zbirnih centrov, v katerih skrbijo za otroke, ločene od družine. Na njih so otroci v učilnicah, avtorica posnetkov, ki je do prejšnjega tedna delala v središču v New Yorku, pa je povedala, da mnogi izmed njih jočejo za starši. To so precej bolj sprejemljive razmere od nekdanjih skladišč, pregrajenih z žično ograjo, nekateri so pri rejniških družinah, medtem ko si njihovi straši prizadevajo vzpostaviti stik z njimi.

Proces je zapleten, otežuje ga dejstvo, da je precej ločenih družin zaprosilo za azil, razreševanje prošnje pa lahko traja več mesecev. Ministrstvo za zdravje, ki je prevzelo skrb za ločene otroke, je objavilo načrt njihovega vračanja staršem, a se ta precej zatika. Vendar zagotavljajo, da natančno vedo za lokacijo vsakega otroka, ni pa jasno, koliko časa bo trajal celoten postopek.
 

Tihi zasuk


Agencija za carine in zaščito meje (CBP) je zajete družine z otroki, ki so jih dobili pri nedovoljenem prečkanju meje, začasno prenehala izročati sodiščem, kar pravzaprav pomeni, da kljub drugačnim zagotovilom Bele hiše ne izvajajo več sporne politike »ničelne tolerance«. Varuhi meje se tako vračajo k praksi iz časov prejšnjega predsednika Baracka Obame, ko so odrasle po zajetju popisali in izpustili, da so na prostosti čakali na sodno obravnavo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders je za težave znova obtožila demokrate v kongresu, ker naj ne bi privolili v sprejetje zakonodaje o priseljevanju, kot si jo je zamislil ameriški predsednik. Ta je v nedeljo sprožil ostre graje, ko je prek twitterja jezno rentačil, da bi morali nedokumentirane priseljence brez sodnih postopkov takoj izgnati iz države.



»Naš sistem je norčevanje iz dobrih politik priseljevanja ter zakonodaje,« je zapisal Trump. Omar Jadwat, ki v organizaciji Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) vodi projekt »Pravice priseljencev«, mu je nemudoma odgovoril, da so takšni predlogi »tako nezakoniti kot neustavni«. Ameriški predsednik se ponavadi odzove na takšne očitke s podvojeno mero in tudi tokrat je dan pozneje dejal, da država potrebuje »lep in preprost« sistem, po katerem bo lahko nedokumentirane priseljence hitro poslala iz ZDA.
 

Kongresni mrtvi tek


To še otežuje delo ameriškim kongresnikom, ki po nekaj neuspešnih poskusih sprejetja reforme politike priseljevanja zdaj pokušajo napisati nekoliko manj obsežen zakon, s katerim bi omilili krizne razmere na meji. Trump je zavrnil zamisel, da bi močno povečali število sodnikov na sodiščih, ki odločajo o tovrstnih primerih, kar naj bi pospešilo zdaj dolgotrajne postopke. Številni republikanci si želijo jasne rešitve krize, ki že dva tedna odmeva v javnosti in bi lahko pustila pečat na jesenskih kongresnih volitvah. »Ne vem, zakaj ne moremo glasovati o zakonu, ki bi onemogočil ločevanje družin,« je dejal teksaški senator John Cornyn. Njegov strankarski kolega Mark Walker, ki v spodnjem domu vodi skupino konservativnih poslancev Republikanski študijski odbor, je opozoril, da je »predsednik gorivo, ki požene raketo z vzletišča«, brez njega bo »sprejetje še tako dobrega predloga težavno«.

Senatorji desnice poskušajo doseči kompromis z demokrati, republikansko vodstvo spodnjega doma še vedno ni obupalo niti nad zadnjim predlogom reforme, s katerim bi v zameno za 25 milijard dolarjev za Trumpov razvpiti zid na južni meji sprejeli postopek, ki bi legaliziral bivanje v ZDA »sanjačem«, več sto tisoč Američanom, ki so jih starši kot otroke brez dokumentov pripeljali v državo, sedanji predsednik pa jim grozi z izgonom.
 

Jezni in razklani


Če do konca tedna ne bodo dosegli ničesar, bodo kongresniki šli na tedenski oddih (država 4. julija praznuje dan neodvisnosti) praznih rok, Američani pa bodo tradicionalno družinsko druženje ob žaru preživeli še bolj razdvojeni. Ločevanje otrok na meji je na levici povzročilo silovito ogorčenje. Ob meji z Mehiko se nadaljujejo protesti, predsednikove nepremišljene besede o »invaziji« pa prilivajo olja na ogenj. Policija je morala posredovati, ko so poskušali med skandiranjem »Osvobodite jih« ustaviti avtobus z otroki.

Jeza je tako globoka, da predstavniki Trumpove vlade ne morejo več brez težav v javnost. Prejšnji torek so aktivisti iz mehiške restavracije s skandiranjem pregnali ministrico za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, v petek je osebje restavracije v Virginiji prosilo Sarah Huckabee Sanders, da zapusti prostore. Toda to le še utrjuje prepričanje druge strani, da je predsednik tarča tihega prevrata. Kakšnega duha je Trump spustil iz steklenice, kažejo posnetki, kot je nedavno vpitje starejše podeželske belke na latino delavce, da sovraži Mehičane, ker so posiljevalci in razpečevalci drog.

Komentarji: