Obe ekipi reševalcev s psi že doma

Enoti sta preiskovali ulice, prečesali sta več deset objektov v enem dnevu. Število rešenih oseb na podlagi njihovega iskanja se meri v več deset.
Fotografija: Prihod predstavnikov civilne zaščite in vodnikov reševalnih psov iz Turčije v Roje. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Prihod predstavnikov civilne zaščite in vodnikov reševalnih psov iz Turčije v Roje. FOTO: Blaž Samec

V Slovenijo sta se danes zvečer z letalom falcon iz Turčije vrnili obe enoti reševalcev s psi, ki sta pomagali pri iskanju preživelih po rušilnem potresu v Turčiji in Siriji. Iz Turčije sta se umaknili zaradi varnosti in tudi zaradi poškodb psov.

Vsi reševalci so zdravi, od sedmih reševalnih psov pa se jih je pet dokaj resno poškodovalo. Večinoma so imeli porezane blazinice, zaradi poškodb so dobili šive. Samo dva psa bi lahko še naprej izvajala nemoteno reševanje. Tudi to je bil razlog za prekinitev operacije, je pojasnil v. d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin

Vodnik reševalnih psov Tomaž Dražumerič pa je dejal, da so poškodbe psov večinoma že sanirane, psi pa bodo v kratkem spet začeli trenirati in uživati pri svojem delu. 

FOTO: Blaž Samec
FOTO: Blaž Samec

Ekipa slovenske civilne zaščite z 11 člani in reševalnimi psi je bila v torek napotena v Turčijo prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, od srede do danes pa je pomagala lokalnemu prebivalstvu s preiskovanjem prostorov, ruševin in objektov.

Reševalci s psi so v Turčiji delovali v okviru turških reševalnih enot. »Naša strategija je bila, da poskušamo najti čim večje število potencialno preživelih in turškim enotam prepustiti, da jih rešijo,« je pojasnil Leon Behin. Enoti sta preiskovali ulice, prečesali sta več deset objektov v enem dnevu. Število rešenih oseb na podlagi njihovega iskanja se meri v več deset.

FOTO: Blaž Samec
FOTO: Blaž Samec

Vodja enote Blaž Turk je povedal, da so se vrnili z ene bolj zahtevnih nalog v zadnjih letih, a skupina je bila visoko motivirana. Za 170 kilometrov so potrebovali kar osem ur vožnje. Mesto, v katerem so delovali, je porušeno, hiše, ki še stojijo, so za rušenje. »Preiskovali smo objekte, v katerih naj bi bilo 200 oseb, rešili pa so jih samo šest. Lahko si predstavljate, kako težke razmere so.« 

Prihod predstavnikov civilne zaščite in vodnikov reševalnih psov iz Turčije v Roje. FOTO: Blaž Samec
Prihod predstavnikov civilne zaščite in vodnikov reševalnih psov iz Turčije v Roje. FOTO: Blaž Samec

Tomaž Dražumerič je povedal, da pse za intervencije urijo v centru na Igu. »Pokazalo se je, da imamo doma super ruševino. Ko pridemo kamor koli, so psi dokazali, da so dobro izurjeni.« A je bil tudi Dražumerič presenečen nad velikansko razsežnostjo uničenja, ki ga je povzročil potres. Vsaka stavba je porušena, pa ni šlo za majhne, temveč za šest- do osemnadstropne bloke, šole, bolnišnice, je orisal.

Vodniki so bili pri reševanju pozorni na varnost psov, vendar jih v domačem okolju ni mogoče pripraviti na tako nevarne razmere, je poudaril Dražumerič. Med ruševinami je bilo ogromno steklovine, pločevine in drugih ostrih predmetov. Psi so na mnogih ruševinah zaznali vonj človeka. To običajno pokažejo z lajanjem, kopanjem, nakazovanjem. Ob vsaki takšni najdbi smo jih spustili do izvora vojna, da so najdbo potrdili. Ko so jo potrdili vsaj trije psi, smo nadaljnje reševanje predali turškim reševalnim službam, ki so bile na lokaciji, je še povedal Dražumerič. 

Vodniki s psi so člani Kinološke zveze Slovenije in Zveze reševalnih psov Slovenije. Trije so pogodbeni pripadniki civilne zaščite, eden je uslužbenec uprave za zaščito in reševanje, vsi ostali pa so člani civilne zaščite, vendar so na reševalno odpravo odšli prostovoljno. Sedmerica reševalnih psov pa predstavlja polovico slovenskih zmogljivosti reševalnih psov, ki so usposobljeni za iskanje preživelih po potresih.

Preberite še:

Komentarji: