Vrhunec sezone v gorah: točka tveganja fotogenični bivak pod Skuto

Odgovorno ravnanje v gorah je ključno. Začenja se glavna sezona obiskovanja gora – te so že v zgodnjih poletnih dneh zelo obiskane. Že nekaj tednov po družbenih omrežjih lahko zasledimo mnoge, ki so se letos v visokogorje že podali. A kot pozivajo gorski reševalci, naj se vsi, ki se odpravljajo v gore, ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter izberejo ustrezno turo.

Informacije, pridobljene po facebooku, instagramu in drugih aplikacijah ter forumih, pa naj obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo pristnost oziroma točnost. Pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče, so med drugim opozorili na včerajšnji novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije, Slovenske vojske in Policije Slovenije na Veliki planini.

Lani manj intervencij

1. junija so začeli tudi vsakodnevno dežurstvo gorskih reševalcev in ekipe helikopterja na Brniku, ki bo trajalo do septembra. Dežurna ekipa v sestavi: gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja Slovenske vojske ali policije; je pripravljena na takojšen odhod.

Že prvi konec tedna v juniju so imeli skupaj devet intervencij. Glavna vzroka sta neprilagojena oprema in napačna presoja razmer, med tistimi, ki potrebujejo pomoč, je veliko tujcev.

Kot je v povzetku novinarske konference na spletni strani zapisala Planinska zveza Slovenije, je bilo lani sicer zaznati pozitivno spremembo, saj so po več kot desetletju naraščanja rekordnega števila intervencij gorski reševalci lani potrdili manj posredovanj kot leta 2023. Skupno jih je bilo 633, kar je 54 manj kot leto prej. Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), je dejal, da je to spodbuden signal, a se zavedajo, da delo na področju preventive ni nikoli končano. Cilj je, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev.

Nemci, Čehi, Nizozemci, Belgijci

Kot so poudarili, vse več pomagajo tujcem. Lani so v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri tujcih, največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi letos ob začetku sezone v statistiki intervencij je število tujcev visoko.

Dolinar je opozoril, da se tujci večkrat zanašajo na google maps in druge nespecializirane zemljevide, ne upoštevajo višinske razlike, tehničnih zahtevnosti poti. »Na videz kratke poti so lahko zahtevne. Veliko turistov spi v bivakih, ki so namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju, ne pa turističnim namestitvam,« je opozoril.

Točka tveganja je med drugim Bivak pod Skuto, ki je izjemno fotogeničen, zelo obiskan, pot do njega pa je zahtevna. GRS Kamnik je lani imela deset odstotkov intervencij v povezavi s tem bivakom.

Zato so opozorili, da se je treba na obisk gora ustrezno pripraviti, informirati in spoštovati vremenske razmere in pogoje. Matej Brajnik, vodja gorske enote policije, je opozoril, da ugotavljajo, da sicer planinci opremo zadnje čase imajo, a večkrat jim umanjka znanje o njeni uporabi.

Helikoptersko reševanje ima tudi svoje omejitve, je opozoril Matija Zupanič, pilot Slovenske vojske. »Ne glede na usposobljeno ekipo meteoroloških pogojev ne moremo uravnavati.

Opozoril je na zahtevnost helikopterskega reševanja, ki je zelo odvisno od trenutnih vremenskih razmer, že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni. 

Vse več nenadno obolelih

»Še vedno je večji del intervencij zaradi poškodb v gorskem svetu, opažamo pa, da v zadnjih letih narašča delež nenadno obolelih. Sem štejemo primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala že prej prisotna kronična bolezen ali pa je naglo nastopilo neko novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža,« je povedal Urban Iglič, predstavnik Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije.

»Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni (tak primer je sladkorna bolezen), na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju,« je še dodal.