Premikanje ure najbrž še do leta 2021
Med članicami EU prevladuje prepričanje, da bi se morali temeljito in brez hitenja pripraviti na nov režim
Odpri galerijo
Premikanju ure se čas še ne bo iztekel tako hitro, kot si marsikdo želi. FOTO: Jože Suhadolnik
Bruselj – Četudi odločitev še ni uradno sprejeta, je že skoraj gotovo, da prihodnje leto v EU še ne bo konca premikanja ure, kot je predlagala evropska komisija.
»Potrebujemo več časa,« je vzdušje na zasedanju ministrov EU za promet v Gradcu povzel predsedujoči Avstrijec Norbert Hofer.
Skoraj vse članice so sicer naklonjene koncu premikanja ure, ki da ni več smotrno, a pri vzpostavljanju novega režima ne bi preveč hitele. Hofer je konkretno omenil tehnične zahteve v letalskem prometu, kjer naj bi za prilagoditve (za »slote« letov) potrebovali okoli osemnajst mesecev. Opozoril je tudi na tveganje, da bi bila EU kot nek kolaž, v katerem bi vsaka članica urejala čas po svoje.
Tako je Avstrija – to smo napovedali že prejšnji teden - kot kompromis predlagala leto 2021 kot rok za konec premikanja ure. Drugi del avstrijskega predloga je usklajevanje med članicami, pri katerem bi vodilno vlogo imela evropska komisija. Tretji del predloga je varnostna klavzula, ki v primeru večjih zapletov pri usklajevanju med državami o izbiri časa, predvideva, da evropska komisija predlaga spremembo direktive.
V evropski komisiji sicer še niso vrgli puške v koruzo. Komisarka za promet Violeta Bulc še vedno »upa na ambiciozen načrt«. V predlogu Bruslja je predvideno, da bi članice že do aprila sporočile, kateri čas (zimski ali poletni) bodo izbrale. Članice naj bi že do konca avstrijskega predsedstva decembra pripravile skupno stališče in nato v soodločanju z evropskim parlamentom sprejele odločitev.
Bolj ali manj enotno stališče na vseh straneh je, da premikanje ure ne omogoča (več) energetskih prihrankov. Ti so po Hoferjevih besedah le »v homeopatskih odmerkih«. Tudi med državljani ima konec premikanja ure kar močno podporo. V spletni anketi evropske komisiji je bilo 83 odstotkov od 4,6 milijona sodelujočih za konec premikanja.
»Potrebujemo več časa,« je vzdušje na zasedanju ministrov EU za promet v Gradcu povzel predsedujoči Avstrijec Norbert Hofer.
Skoraj vse članice so sicer naklonjene koncu premikanja ure, ki da ni več smotrno, a pri vzpostavljanju novega režima ne bi preveč hitele. Hofer je konkretno omenil tehnične zahteve v letalskem prometu, kjer naj bi za prilagoditve (za »slote« letov) potrebovali okoli osemnajst mesecev. Opozoril je tudi na tveganje, da bi bila EU kot nek kolaž, v katerem bi vsaka članica urejala čas po svoje.
Tako je Avstrija – to smo napovedali že prejšnji teden - kot kompromis predlagala leto 2021 kot rok za konec premikanja ure. Drugi del avstrijskega predloga je usklajevanje med članicami, pri katerem bi vodilno vlogo imela evropska komisija. Tretji del predloga je varnostna klavzula, ki v primeru večjih zapletov pri usklajevanju med državami o izbiri časa, predvideva, da evropska komisija predlaga spremembo direktive.
Preberite še:
Konec premikanja kazalcev: še kravam naj bi odleglo
Konec premikanja kazalcev: še kravam naj bi odleglo
V evropski komisiji sicer še niso vrgli puške v koruzo. Komisarka za promet Violeta Bulc še vedno »upa na ambiciozen načrt«. V predlogu Bruslja je predvideno, da bi članice že do aprila sporočile, kateri čas (zimski ali poletni) bodo izbrale. Članice naj bi že do konca avstrijskega predsedstva decembra pripravile skupno stališče in nato v soodločanju z evropskim parlamentom sprejele odločitev.
Bolj ali manj enotno stališče na vseh straneh je, da premikanje ure ne omogoča (več) energetskih prihrankov. Ti so po Hoferjevih besedah le »v homeopatskih odmerkih«. Tudi med državljani ima konec premikanja ure kar močno podporo. V spletni anketi evropske komisiji je bilo 83 odstotkov od 4,6 milijona sodelujočih za konec premikanja.
