Romunija (ponovno) v primežu lažnih novic pred odločilnim krogom volitev

Medtem ko se Romunija pripravlja na nedeljski drugi krog predsedniških volitev, ki obeta izjemno tesen izid, se država intenzivno sooča z valom dezinformacij. Te po mnenju analitikov niso slučajne, temveč gre za usmerjene poskuse sejanja razdora, poglabljanja nezaupanja v institucije in vplivanja na odločitev volivcev. Nedavna javnomnenjska raziskava kaže na skoraj povsem izenačen boj med evroskeptičnim ultranacionalistom Georgeem Simionom, ki je v prvem krogu v začetku meseca sicer dosegel prepričljivo zmago, in njegovim proevropsko usmerjenim sredinskim tekmecem Nicușorjem Danom.

Ozračje pred nedeljskim glasovanjem dodatno bremeni grenak spomin na dogodke lanskoletnega novembra. Takrat so bile prvotne predsedniške volitve razveljavljene, potem ko so javno objavljeni dokumenti romunske obveščevalne službe razkrili sumljive okoliščine. Po njihovih navedbah naj bi neimenovani »državni akter« usklajeval obsežno kampanjo na družbenem omrežju tiktok v korist takratnega presenetljivega zmagovalca prvega kroga, Călina Georgescuja. Šlo je za širši javnosti malo znanega obstranskega kandidata z izrazito skrajnimi stališči. Georgescu je bil nato izključen iz ponovljenih volitev, kar je sprožilo val ogorčenja med njegovimi privrženci tako doma kot v tujini, hkrati pa vrglo senco dvoma na integriteto volilnega procesa.

Strokovnjaki za varnostna vprašanja in dezinformacije zdaj z zaskrbljenostjo opozarjajo, da tudi tokratni, ponovljeni poskus izvolitve predsednika ostaja izjemno ranljiv za dezinformacijske kampanje. Domnevajo, da jih sponzorirajo tuje države z jasnim ciljem – v romunski družbi sejati nezaupanje, poglabljati obstoječe delitve in tako destabilizirati državo. Analitiki iz podjetja za obrambno tehnologijo Open Minds so, kot poroča spletni portal Euroverify, predstavili ugotovitve, da je skoraj četrtina omrežij v Romuniji na aplikaciji za sporočanje telegram »tesno povezana z ruskimi prokremeljskimi mediji«.

Simionu se je znižala podpora za pet odstotnih točk, ko se je v soočenju pomeril s svojim nasprotnikom. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Ti mediji sistematično širijo zavajajoče ali povsem lažne pripovedi o volitvah in kandidatih. Omenjene kanale na telegramu opisujejo kot »prevodne« oziroma posredniške, katerih glavni namen je okrepiti doseg ruske propagande in vsebin, ki jih sponzorira ruska država, tako v romunskem kot angleškem jeziku. Podjetje OpenMinds je od leta 2022 zabeležilo skrb zbujajoče povprečje – 103 takšne sovražne ali zavajajoče objave na mesec. Čeprav telegram med širšo romunsko populacijo ni tako razširjen kot nekatere druge platforme, ga po navedbah analitikov ciljno uporabljajo za mobilizacijo najbolj radikalnih volivcev in kot odskočno desko za širjenje kampanj na druga, bolj popularna družbena omrežja.

Zaskrbljujoče je, da naj bi bila po podatkih romunskih obveščevalnih služb prav prek skupine na telegramu usklajevana že omenjena sporna kampanja Călina Georgescuja na tiktoku novembra lani, kjer so udeleženci prejemali tudi nasvete o tem, kako zaobiti oziroma zavesti sisteme za preverjanje vsebine na tej izjemno popularni platformi, ki je sicer v kitajski lasti.

Med prevladujočimi spletnimi narativi, ki krožijo pred nedeljskim glasovanjem in jih analitiki budno spremljajo, izstopajo predvsem nejasne in splošne obtožbe o domnevnih zločinih, ki naj bi jih romunska vlada zagrešila proti lastnim državljanom. Pogoste so tudi povsem neutemeljene trditve o »množičnih volilnih goljufijah« ali celo lažne novice, da so bile nedeljske volitve že odpovedane, s čimer se očitno poskuša zmanjšati volilno udeležbo.

Georgescu (levo) je na volitvah pričakovano podprl skrajnodesnega kandidata Simiona (desno). FOTO: Louisa Gouliamaki/Reuters

Dr. Mădălina Boțan, izredna profesorica na Nacionalni univerzi za politične vede in upravo v Bukarešti, je v pogovoru za Euroverify izrazila zaskrbljenost, da takšne dezinformacijske pripovedi tvegajo poglobitev že tako prisotne apatije in nezaupanja volivcev. »V Romuniji je zaupanje v institucije na zelo nizki ravni – to je naša Ahilova peta. Ko se torej pojavijo trditve, da so bile volitve prirejene ali da bodo prirejene, je na teh občutkih zelo lahko graditi in še dodatno krepiti nezaupanje javnosti,« je pojasnila. »Naša država meji na Ukrajino in Moldavijo. Ker smo na vzhodnem krilu Evropske unije, smo tako rekoč prva bojna črta za ruske dezinformacijske in vojaške strategije. Zaradi vsega tega smo še posebej ranljivi,« je dodala Boțanova.

V središču pozornosti je tudi eden od predsedniških kandidatov, George Simion, vodja skrajno desne Zveze za združitev Romunov (AUR). Ta je v zadnjih tednih po anketah celo vodil pred svojim tekmecem Nicușorjem Danom. Simion je med drugim zagrozil z umikom romunske podpore sosednji Ukrajini, dokler ta ne bo, po njegovih besedah, »spoštovala pravic« pripadnikov romunske manjšine, ki živijo na njenem ozemlju. Simionu je sicer trenutno prepovedan vstop tako v Ukrajino kot v Moldavijo zaradi, kot so pred časom sporočile ukrajinske varnostne službe, »sistematičnih protiukrajinskih dejavnosti«. Volilno kampanjo sicer zaznamujejo tudi medsebojne obtožbe obeh taborov o uporabi dezinformacijskih taktik.

Tiktok ponovno pod drobnogledom evropskih institucij

Portal Euroverify je v dneh pred nedeljskim glasovanjem ponovno zaznal številne primere volilnih dezinformacij, ki so krožile na tiktoku. Prav ta platforma v kitajski lasti je bila v središču polemik, ki so privedle do razveljavitve prvega kroga lanskih volitev. Med aktualnimi dezinformacijami so izstopale neutemeljene trditve o »množičnih« volilnih goljufijah. Ena takšnih je bila, da bodo glasovi iz diaspore samodejno podvojeni v korist proevropskega kandidata Nicușorja Dana. Pojavljale so se tudi trditve, da je na volilnih seznamih ostalo kar dva milijona že umrlih oseb – to trditev je romunsko notranje ministrstvo sicer že uradno ovrglo. Analitiki so zaznali tudi ponavljajoče se neutemeljene trditve, da bodo volitve ponovno odpovedane, čeprav za kaj takšnega ni bilo nobenih dokazov. Romunski preverjevalci dejstev opozarjajo, da se je ta trditev prvič pojavila v eni od sankcioniranih prokremeljskih spletnih publikacij in je očitno namenjena predvsem zmanjšanju volilne udeležbe.

V Romuniji so v podporo Evropski uniji, in posledično Danu, potekali shodi. FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

Kljub tem zagotovilom pa je obsežna študija, ki jo je prav v četrtek, 15. maja, predstavila mednarodna neprofitna organizacija Global Witness, razkrila skrb zbujajoče podatke. Njihova analiza je pokazala, da je algoritem tiktoka »novim, politično uravnoteženim uporabnikom« v Romuniji potiskal skoraj trikrat več skrajno desničarskih vsebin kot vseh drugih političnih vsebin skupaj. Pri Global Witness poudarjajo, da njihova študija, ki je sledila podobnim ugotovitvam v Romuniji in Nemčiji v preteklosti, dokazuje neuspeh tiktoka pri preprečevanju, da bi platforma sama »dajala prednost skrajno desničarskim vsebinam«. To bi po njihovem mnenju lahko znova resno ogrozilo integriteto volilnega procesa.

V okviru raziskave so ustvarili testne uporabniške račune, ki so kazali enako zanimanje za oba glavna predsedniška kandidata. V 30 minutah, ki so jih preživeli na zavihku »Za vas« (For You page) na treh različnih testnih računih tiktok, je aplikacija priporočila 65 objav s politično vsebino. Od teh jih je kar 74 odstotkov promoviralo ali dajalo prostor skrajno desnim pogledom oziroma osebam, le 26 odstotkov pa je bilo namenjenih vsem drugim političnim usmeritvam.

Ozračje pred nedeljskim glasovanjem dodatno bremeni grenak spomin na dogodke lanskoletnega novembra. Takrat so bile prvotne predsedniške volitve razveljavljene, potem ko so javno objavljeni dokumenti romunske obveščevalne službe razkrili sumljive okoliščine.  FOTO: George Calin/Reuters

Iz podjetja TikTok so se na ugotovitve organizacije Global Witness odzvali s trditvijo, da je bila njihova preiskava »neznanstvena, zavajajoča in da so zaključki napačni«. Poudarili so, da ozko osredotočanje na eno samo temo ne odraža tipične uporabniške izkušnje in da je preskakovanje objav vplivalo na rezultate. Ob tem so ponovili svojo zavezanost volilni integriteti in sodelovanju z Evropsko komisijo.

Iz organizacije Global Witness pa pojasnjujejo, da algoritmi družbenih omrežij delujejo tako, da povečujejo angažiranost uporabnikov; ker so skrajno desničarske vsebine pogosto bolj provokativne, lahko pritegnejo več ogledov in reakcij kot bolj zmerne vsebine, kar vodi do njihovega nesorazmernega promoviranja.

Tudi francoska agencija za kibernetsko varnost v nedavnem poročilu svari, da so evropske države, kot je Francija, ranljive za podobne, s strani držav podprte kampanje v prihodnjih volilnih ciklih.