»Sanje o brexitu umirajo«

Odstop dveh ključnih ministrov pomeni največjo preizkušnjo za vlado Therese May doslej.
Fotografija: Boris Johnson je v odstopnem pismu opozoril, da premierkina strategija vodi v nepopoln brexit. FOTO: REUTERS/Francois Lenoir 
Odpri galerijo
Boris Johnson je v odstopnem pismu opozoril, da premierkina strategija vodi v nepopoln brexit. FOTO: REUTERS/Francois Lenoir 

Britanska vlada je vse od ponovne izvolitve na oblast junija lani zaradi brexita šla skozi več majhnih kriz, od katerih je imela največ koristi Evropska unija. Ta je britansko stran na pogajanjih prepričala o popuščanju glede ključnih ločitvenih vprašanj. Prvi resni problemi so se začeli pojavljati šele pri prihodnjem statusu meje med Irsko in Severno Irsko, ki se bo po brexitu spremenila v edino kopensko mejo med Združenim kraljestvom in EU.
 

Razkol v strategiji


Nejasna usoda meje, predvsem pa strah pred tem, da bi postavitev nadzornih točk utegnila ogroziti mir v Severni Irski, je bil zadnje mesece ključna ovira za napredek v pogajanjih o brexitu. Medtem ko je britanska stran vztrajala, da se to vprašanje lahko reši z obsežnim trgovinskim dogovorom oziroma s tehnološkimi rešitvami, je Evropska unija kot morebitno alternativo zagovarjala obstoj severa otoka v evropski carinski uniji.

Ker bi bilo ločevanje Severne Irske od Združenega kraljestva politično nevzdržno, je britanska vlada v zadnjih tednih začela zagovarjati novo rešitev in jo pretekli petek tudi potrdila za svoje uradno pogajalsko izhodišče. Novo pogajalsko strategijo, na podlagi katere bi Združeno kraljestvo v zameno za vzpostavitev prostotrgovinskega območja skupaj z EU za nedoločen čas ohranjalo iste standarde na področju industrijske proizvodnje in kmetijstva, kakršni veljajo v Uniji, so mnogi opisali kot trenutek resnice za vladajočo konservativno stranko. Sodeč po včerajšnjem dogajanju so imeli prav: načrt ministrske predsednice je razkril globok razkol o tem, za kako tesne (trgovinske) odnose bi si moralo Združeno kraljestvo prizadevati v pogajanjih o brexitu.
 

Na poraženi strani


Boris Johnson in sta se merjenju moči znašla na poraženi strani, toda to ne pomeni, da sta obupala nad svojimi načrti o uresničenju referendumskega izida. Johnsonova ugotovitev, da »sanje o brexitu umirajo in se dušijo pod težo pomanjkanja samozaupanja«, ni bila priznanje poraza, ampak poziv k uporu. Njuna odstopa gotovo pomenita največjo preizkušnjo za vlado Therese May do zdaj. Kako se bo končala politična kriza in kako bo ta vplivala na pogajanja o brexitu, ni bilo takoj jasno. Mayeva je svojo vlado poskušala držati skupaj tako, da je na položaj ministra za brexit imenovala še enega vplivnega evroskeptika Dominica Raaba. Toda nevarnost, da bo politični pretres povzročil padec leto dni stare vlade ravno v času, ko pogajanja o brexitu vstopajo v ključno fazo, s tem ni minila.

Ker v pogajanjih velja pravilo, da nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse, bi takšen scenarij v negotovost postavil vse dosedanje uspehe pogajalskih ekip, tudi dogovora o pravicah evropskih državljanov in 40 milijard evrov vrednem ločitvenem računu. Predstavniki evropske komisije so včeraj kljub temu vztrajali, da jih težak položaj Therese May ne skrbi in da odstopi ne bodo vplivali na potek pogajanj.

Komentarji: