Slaba volja nad Tihim oceanom
Morda imata slabo taktiko, a zdi se, da ima samo kitajski predsednik strategijo.
Odpri galerijo
Soja in drugi kmetijski pridelki naj bi bili kamen spotike med velesilama. FOTO: Reuters
Že veliko prej, preden je ameriški predsednik objavil, da bo 1. septembra uvedel 10-odstotne carine na 300 milijard dolarjev kitajskega blaga, je bilo jasno, da svetovni gospodarski velesili še zdaleč nista blizu sprave. Spotaknili sta se ob sojo in druge kmetijske pridelke, ki jih Donald Trump zdaj navaja kot razlog za zaostrovanje odnosov.
»Kitajska je pred kratkim obljubila, da bo kupila večje količine kmetijskih pridelkov iz ZDA, a tega ni storila. Poleg tega je moj prijatelj, predsednik Xi [Jinping], dejal, da bo ustavil prodajo fentanila Ameriki – in tudi to se ni zgodilo, tako da še vedno umirajo številni Američani!« Tako je tvitnil Trump, potem ko se je v četrtek njegova pogajalska skupina vrnila iz Šanghaja, kjer je potekal kratek, a neuspešen krog pogajanj. Toda vrata še niso zaprta, saj je ameriški predsednik napovedal, da se bosta obe strani znova sestali septembra, se je pa trgovinska vojna dvignila na višjo raven.
Nekateri trdijo, da je Trump z novimi carinami »napovedal vojno božiču«. Natančneje povedano, kitajskemu zaslužku ob zahodnem prazniku, ko ljudje kupujejo večje količine mobilnih telefonov, igrač, prenosnih računalnikov in konzol za videoigrice, te stvari pa izdelujejo v tovarnah po Kitajski. Celo če bi imeli proizvajalci pripravljeno blago in ga poskušali prej poslati v izvoz, bi to težko prispelo do ameriških pristanišč, preden bi začele veljati carine. Ameriška skladišča so že tako polna, so opozorili distributerji blaga, saj so se podjetja za prodajo na debelo oskrbela z zalogami pred grožnjami z novimi carinami. Tako so se kitajski izvozniki znašli pred novim zidom.
A tudi ameriški podjetniki niso zadovoljni s Trumpovimi novimi carinami. Velik del surovin za izdelavo izdelkov, za katere veljajo nove carine, namreč Kitajska uvozi iz Amerike, poleg tega pričakujejo kitajske povračilne ukrepe, ki jih je napovedalo vodstvo v Pekingu.
Kar zadeva kmetijske pridelke, je kitajska stran zatrdila, da je občutno povečala uvoz v tem sektorju, dejstvo pa je, da je resnica nekje na sredini. Nekaj kitajskih družb je prejšnji mesec zaprosilo, naj jih izvzamejo iz carin (ki jih je Kitajska uvedla za uvoz soje), da bi kupili večje količine soje brez zvišanih uvoznih stroškov. Osrednja vlada je nato proučevala, koliko so soja in drugi kmetijski pridelki sploh pomembni za izid pogajanj. Ugotovili so, da bo Trump nadaljeval carinsko vojno ne glede na to, koliko tega blaga bodo Kitajci kupili, zato so za osnovno taktiko določili čakanje. Morda dejansko do leta 2020, ko bi utegnila Bela hiša dobiti novega stanovalca.
A tudi Trump verjetno računa na volilno leto in upa, da bo nekje sredi kampanje dosegel sporazum s Kitajsko, nato pa si bo to pripisal kot veliko zaslugo za zaščito ameriških nacionalnih interesov. A se to najbrž ne bo zgodilo. S carinami, ki so jih uvedli takoj po koncu prvega kroga pogajanj po srečanju Trumpa s Xijem, so namreč kitajskemu predsedniku zadali hud udarec, tako da je bolj malo verjetno, da bo imel ameriškega kolega še kdaj za iskrenega in pravega partnerja.
Xi bo moral zdaj na različne načine dokazati javnosti, predvsem pa partijskim in vojaškim funkcionarjem, da ni »mehek voditelj«, ki podlega ameriškemu izsiljevanju. Vsekakor bo računal na nezadovoljstvo ameriških porabnikov, ki bodo občutili posledice trgovinske vojne na lastnem žepu in z zmanjšanjem delovnih mest. Znova bo poskusil vzpostaviti območno koalicijo proti protekcionizmu, ki si bo prizadevala za ohranitev svobodne trgovine. Od vsega bo moral najbolj paziti na robove lastnega ozemlja, ob katerih bi se lahko pojavila razpoka, skozi katero bi v notranjost prodrl nemir do srca kitajske družbe. Ti robovi so že pod velikim pritiskom, zaostrovanje pa bo čutiti povsod, zlasti zdaj, ko se bliža proslava 70. rojstnega dne LR Kitajske (1. oktobra), ki jo bo Xi svojemu ljudstvu hotel in tudi moral predstaviti kot vseobsegajočo zmago partije, ki jo vodi.
Tako se nad Tihim oceanom širi slaba volja. Njena prva žrtev bi lahko bil Hongkong, kjer so konec tedna napovedane demonstracije. Naslednji bi lahko bil na vrsti Tajvan, ki od ZDA znova kupuje velike količine orožja. Nato bi lahko sledili resnejši Xijevi koraki dokazovanja, da je Kitajska že enakopravna tekmica svetovni velesili.
»Kitajska je pred kratkim obljubila, da bo kupila večje količine kmetijskih pridelkov iz ZDA, a tega ni storila. Poleg tega je moj prijatelj, predsednik Xi [Jinping], dejal, da bo ustavil prodajo fentanila Ameriki – in tudi to se ni zgodilo, tako da še vedno umirajo številni Američani!« Tako je tvitnil Trump, potem ko se je v četrtek njegova pogajalska skupina vrnila iz Šanghaja, kjer je potekal kratek, a neuspešen krog pogajanj. Toda vrata še niso zaprta, saj je ameriški predsednik napovedal, da se bosta obe strani znova sestali septembra, se je pa trgovinska vojna dvignila na višjo raven.
Vojna božiču
Nekateri trdijo, da je Trump z novimi carinami »napovedal vojno božiču«. Natančneje povedano, kitajskemu zaslužku ob zahodnem prazniku, ko ljudje kupujejo večje količine mobilnih telefonov, igrač, prenosnih računalnikov in konzol za videoigrice, te stvari pa izdelujejo v tovarnah po Kitajski. Celo če bi imeli proizvajalci pripravljeno blago in ga poskušali prej poslati v izvoz, bi to težko prispelo do ameriških pristanišč, preden bi začele veljati carine. Ameriška skladišča so že tako polna, so opozorili distributerji blaga, saj so se podjetja za prodajo na debelo oskrbela z zalogami pred grožnjami z novimi carinami. Tako so se kitajski izvozniki znašli pred novim zidom.
A tudi ameriški podjetniki niso zadovoljni s Trumpovimi novimi carinami. Velik del surovin za izdelavo izdelkov, za katere veljajo nove carine, namreč Kitajska uvozi iz Amerike, poleg tega pričakujejo kitajske povračilne ukrepe, ki jih je napovedalo vodstvo v Pekingu.
INFOGRAFIKA: Delo
Kar zadeva kmetijske pridelke, je kitajska stran zatrdila, da je občutno povečala uvoz v tem sektorju, dejstvo pa je, da je resnica nekje na sredini. Nekaj kitajskih družb je prejšnji mesec zaprosilo, naj jih izvzamejo iz carin (ki jih je Kitajska uvedla za uvoz soje), da bi kupili večje količine soje brez zvišanih uvoznih stroškov. Osrednja vlada je nato proučevala, koliko so soja in drugi kmetijski pridelki sploh pomembni za izid pogajanj. Ugotovili so, da bo Trump nadaljeval carinsko vojno ne glede na to, koliko tega blaga bodo Kitajci kupili, zato so za osnovno taktiko določili čakanje. Morda dejansko do leta 2020, ko bi utegnila Bela hiša dobiti novega stanovalca.
Faktor volitev
A tudi Trump verjetno računa na volilno leto in upa, da bo nekje sredi kampanje dosegel sporazum s Kitajsko, nato pa si bo to pripisal kot veliko zaslugo za zaščito ameriških nacionalnih interesov. A se to najbrž ne bo zgodilo. S carinami, ki so jih uvedli takoj po koncu prvega kroga pogajanj po srečanju Trumpa s Xijem, so namreč kitajskemu predsedniku zadali hud udarec, tako da je bolj malo verjetno, da bo imel ameriškega kolega še kdaj za iskrenega in pravega partnerja.
Xi bo moral zdaj na različne načine dokazati javnosti, predvsem pa partijskim in vojaškim funkcionarjem, da ni »mehek voditelj«, ki podlega ameriškemu izsiljevanju. Vsekakor bo računal na nezadovoljstvo ameriških porabnikov, ki bodo občutili posledice trgovinske vojne na lastnem žepu in z zmanjšanjem delovnih mest. Znova bo poskusil vzpostaviti območno koalicijo proti protekcionizmu, ki si bo prizadevala za ohranitev svobodne trgovine. Od vsega bo moral najbolj paziti na robove lastnega ozemlja, ob katerih bi se lahko pojavila razpoka, skozi katero bi v notranjost prodrl nemir do srca kitajske družbe. Ti robovi so že pod velikim pritiskom, zaostrovanje pa bo čutiti povsod, zlasti zdaj, ko se bliža proslava 70. rojstnega dne LR Kitajske (1. oktobra), ki jo bo Xi svojemu ljudstvu hotel in tudi moral predstaviti kot vseobsegajočo zmago partije, ki jo vodi.
Tako se nad Tihim oceanom širi slaba volja. Njena prva žrtev bi lahko bil Hongkong, kjer so konec tedna napovedane demonstracije. Naslednji bi lahko bil na vrsti Tajvan, ki od ZDA znova kupuje velike količine orožja. Nato bi lahko sledili resnejši Xijevi koraki dokazovanja, da je Kitajska že enakopravna tekmica svetovni velesili.
