Tako glede Gaze kot Irana je EU bolj opazovalka kot diplomatska akterka

Zunanji ministri EU, tudi vodja­ slovenske diplomacije Tanja ­Fajon, bodo na današnjem video­konferenčnem zasedanju razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu po izraelskih napadih na Iran in iranskem odzivu nanje. Konkretnih odločitev ali napovedi na zasedanju, ki je neuradno, ni pričakovati.

Vodilni bruseljski predstavniki na čelu s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen so bili v dosedanjih ocenah zadržani. Pozivali so k zmanjšanju napetosti, delovanju diplomacije, pogajanjem o jedrskem programu. Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je po telefonskem pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem dodala: »V EU smo bili vedno jasni. Iranu ne sme biti dovoljeno, da bi dobil jedrsko orožje.« Izražali so tudi zaskrbljenost zaradi zadnjega poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki je ugotovila, da Iran ni izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

Predsednica Ursula von der Leyen je po pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem poudarila, da ima Izrael pravico do obrambe in da je Iran glavni vir regionalne nestabilnosti. »Stalno izražamo veliko zaskrbljenost zaradi iranskega jedrskega programa in programa balističnih izstrelkov – istih izstrelkov, ki nediskriminatorno padajo na mesta ne le v Izraelu, temveč tudi v Ukrajini,« je ocenila.

V EU so se v zadnjih tednih okrepile kritike Izraela zaradi Gaze, denimo z odločitvijo za pregled pridružitvenega sporazuma, s katerim je urejeno dvostransko politično in gospodarsko sodelovanje. Ursula von der Leyen je opozorila Netanjahuja na nesprejemljivost humanitarnih razmer v Gazi. Toda sankcije proti Izraelu za zdaj niso verjetne.

Razklana Evropska unija brez strategije

Tako glede Gaze kot Irana je EU – tradicionalno obravnavana kot zunanjepolitični palček in gospodarski orjak – bolj opazovalka kot diplomatska akterka in povsem v senci ZDA, ki imajo pri vseh straneh na Bližnjem vzhodu veliko večji vzvod. Poleg tega je glede odnosa do Izraela razklana. »EU na Bližnjem vzhodu ne igra nobene vloge več. Tja ne more projicirati moči ali nastopiti kot verodostojna akterka. EU že leta nima strategije za regijo. Nihče se več ne posvetuje z Evropejci ali jih pravočasno informira o prihajajočih dogodkih,« je za časnik Welt ocenil Jan Techau, direktor za Evropo pri ameriškem mislišču Eurasia Group.

Pojavljajo se strahovi pred zvišanjem cene nafte kot posledice vojne. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

EU si je pred desetletjem intenzivno prizadevala za sprejetje iranskega jedrskega dogovora (v žargonu poimenovanega s kratico JCPOA). V njem je bila predvidena tudi postopna odprava sankcij proti režimu mul. Toda z ameriškim odstopom od sporazuma v času prvega mandata Donalda Trumpa je ta postal le črka na papirju. Tudi Teheran se je pozneje odpovedal spoštovanju omejitev jedrskega programa, predvidenih v JCPOA. V novih pogajanjih ameriške administracije z Iranom po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo Evropejcev ni bilo za mizo.

Dražja nafta

Po drugi strani ima nadaljnje zaostrovanje na Bližnjem vzhodu neposredne posledice za EU: za cene nafte, trgovinske poti, migracijska gibanja … Tako zvišanje cene nafte po izraelskem napadu kot Trumpovo nasprotovanje ukrepu sta privedla do tega, da ni več gotovo, ali bi na ravni G7 v okviru novih sankcij proti Moskvi znižali cenovno kapico za rusko nafto s 60 na 45 dolarjev. Si bo pa EU z ZDA prizadevala, da vojna med Izraelom in Iranom ne bo povzročila močnega zvišanja cen nafte. To je Ursula von der Leyen napovedala na zasedanju G7 v Kanadi. Iz več evropskih držav so poročali o zviševanju cen goriva na bencinskih črpalkah.