Napadi na ladje v Rdečem morju, vpleten tudi ameriški rušilec

Pentagon poročal o pomoči USS Carney napadenim ladjam. V ozadju akcij jemenskih Hutijev domnevno stoji Iran.
Fotografija: Ameriški rušilec Carney med potjo skozi Sueški kanal sredi oktobra. FOTO: US Navy via Reuters
Odpri galerijo
Ameriški rušilec Carney med potjo skozi Sueški kanal sredi oktobra. FOTO: US Navy via Reuters

»Zavedamo se poročil o napadih na USS Carney in komercialne ladje v Rdečem morju,« so v nedeljo sporočili v Pentagonu. Prva medijska poročila so domnevala napad na ameriško vojaško ladjo, Pentagon je kasneje govoril le o napadih na tri tovorne ladje, ki jim je Carney priskočil na pomoč. 

Rušilec z najsodobnejšimi sistemi za izstreljevanje in prestrezanje izstrelkov se je po Hamasovem napadu na Izrael že večkrat branil pred raketnimi napadi jemenskih Hutijev. Vojaški poveljniki jemenskih upornikov so poročali o zadetku dveh ladij, ene z raketo in druge z vojaškim dronom, in res je že britansko podjetje za pomorsko varnost Ambrey poročalo o raketi na ladjo iz Velike Britanije, ki pluje pod zastavo Bahamov. Napadi prihajajo le nekaj dni po zavzetju izraelske tovorne ladje s pomočjo vojaških helikopterjev.

Ladjo Galaxy Leader (na arhivski fotografiji) so Hutiji zavzeli s pomočjo helikopterjev. FOTO: Owen Foley via Reuters
Ladjo Galaxy Leader (na arhivski fotografiji) so Hutiji zavzeli s pomočjo helikopterjev. FOTO: Owen Foley via Reuters

»Imamo vse razloge za prepričanje, da so napade jemenskih Hutijev v polni meri omogočili v Iranu,« so še zapisali v poročilu osrednjega vojaškega poveljstva ZDA Centcom. »ZDA bodo preučile vse primerne odgovore v polnem sodelovanju s svojimi mednarodnimi zavezniki in partnerji.«

To je še ena klofuta demokratskemu predsedniku Joeju Bidnu zaradi bližnjevzhodne politike, potem ko je jemenske Hutije sam odstranil z ameriškega seznama terorističnih organizacij, kamor jih je postavil republikanski predhodnik Donald Trump. Biden je milijarde dolarjev namenil tudi Iranu, ki po prepričanju številnih analitikov stoji tudi v ozadju palestinskega Hamasa. Koordinator sveta za nacionalno varnost za strateške komunikacije John Kirby je prav danes povedal, da od obveščevalnih služb niso prejeli nobenih namigov na Hamasov napad s 7. oktobra. Kot je poročal New York Times, je izraelsko vodstvo že leto dni vedelo za načrte napada, a jih niso jemali resno.

Ameriška letalonosilka Dwight D. Eisenhower med prečkanjem Gibraltarja na poti v vzhodno Sredozemlje. FOTO: Merissa Daley/AFP
Ameriška letalonosilka Dwight D. Eisenhower med prečkanjem Gibraltarja na poti v vzhodno Sredozemlje. FOTO: Merissa Daley/AFP

Napadi z jemenske obale ožine Bab al Mandab, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom, zdaj grozijo z razširitvijo že tako nevarnega spopada. ZDA imajo v Sredozemskem morju letalonosilki Dwight D. Eisenhower in Gerald R. Ford, »za podporo obrambi Izraela in odvračanju agresije na območju«, kot so zapisali na spletni strani ameriške mornarice. Takšno zadrževanje pa očitno ne sega do Rdečega morja. Jemenski uporniki so že prejšnji teden izstrelili več balističnih raket v bližino vojaške ladje USS Mason, ki je prihitela na pomoč tankerju z nazivom Central Park. Tega so napadli somalski pirati.

Demonstracije za palestinske žrtve pred washingtonsko Belo hišo. FOTO: Bonnie Cash/Reuters
Demonstracije za palestinske žrtve pred washingtonsko Belo hišo. FOTO: Bonnie Cash/Reuters

Ameriška vojska je v novembru večkrat obračunavala z domnevno iranskimi vojaškimi oporišči v Siriji, od koder so tudi z raketami zadevali ameriška. Se zdaj fronta širi na Rdeče morje? Bela hiša je v precepu že zaradi domačih demonstracij proti izraelskim napadom v Gazi. Najbolj elitne univerze so v ognju, konec tedna se je protestnik zažgal pred izraelskim konzulatom v georgijski Atlanti. Hudo ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, del ameriške mladine podpira celo islamističnega terorista Osamo bin Ladna.

Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu se odpirajo bližnjevzhodne fronte. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/AFP
Ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu se odpirajo bližnjevzhodne fronte. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/AFP

Arabske države, ki so podpisale abrahamske sporazume z Izraelom ali se nagibale k temu, medtem ostajajo v ozadju. Nočejo niti sprejemati palestinskih beguncev, po mnenju poznavalcev ne le zaradi strahu pred takšnim zakoličenjem vojaške realnosti. Mnoge med njimi so v strahu pred vojnami, kakršno je Jordanija bojevala s pokojnim voditeljem PLO Jaserjem Arafatom, že v prejšnjih desetletjih izganjale palestinske begunce. Zdaj se bojijo tudi (pre)močnega šiitskega Irana, ki ga vidijo v ozadju vojaških nasprotovanj približevanju arabskih držav in Izraela.

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: