Virusna diplomacija

Pravi čudež bi bil, če se koronavirus, ki se je začel širiti iz kitajskega mesta Wuhana, nato pa se je razširil v več kot 25 držav, ne bi pojavil tudi v govoru ameriškega predsednika o stanju nacije. In res. Donald Trump ga je umestil v kontekst svojega domoljubja in »zaščite Američanov« ter poudaril, da ZDA, »kar zadeva sedanjo epidemijo, tesno sodelujejo s kitajsko vlado«.

Trump je sicer veliko več govoril o tem, kako je »Ameriko rešil« pred kitajsko trgovinsko agresijo, krajo delovnih mest in intelektualne lastnine, na koncu pa vse skupaj povzel z ugotovitvijo, da ameriško-kitajski odnosi še nikoli niso bili boljši, vključno z njegovimi osebnimi odnosi s predsednikom Xi Jinpingom. Ni ravno tako, bi rekli, če poslušamo kitajsko stran.



»Amerika Kitajski v boju proti virusu ni zagotovila nikakršne dejanske pomoči,« je partijsko glasilo Global Times citiralo »kitajske funkcionarje«. Poleg tega je v članku navedeno, da so nekateri ameriški funkcionarji celo izkoristili epidemijo, da bi v tem kritičnem trenutku dodatno okrepili protikitajsko kampanjo in da so prav ZDA »igrale veliko, če že ne glavno vlogo« pri zlonamernih potezah, usmerjenih proti Kitajski. Amerika je bila prva, opozarja omenjeni časopis, ki je kitajskim državljanom prepovedala prestopiti svoje meje.

Prvi državniški obisk po izbruhu virusa

Virus je spet pokazal, da je Kitajska zelo osamljena velika sila. Če seveda ne upoštevamo kitajskih ljubljenčkov, ki živijo od vseh mogočih kitajskih naložb. Med te sodi tudi kamboški premier Hun Sen, ki je bil ta teden prvi državnik na obisku v Pekingu, odkar je bil razglašen preplah zaradi širjenja okužbe. Menda je nameraval obiskati 27 kamboških študentov v Wuhanu. Ker mu kitajski gostitelji zaradi varnostnih razlogov tega niso dovolili, se je zadržal v glavnem mestu in že s tem pripomogel k ublažitvi panike okoli virusa, ki bi kitajsko diplomatsko dejavnost lahko spravila v stanje hibernacije.

Na vprašanje novinarjev, ali načrtujejo preložitev vrhunskega srečanja med Evropsko unijo in Kitajsko, je predstavnica za tisk kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying lahko zgolj dejala, da poteka med Pekingom in Brusljem politična in diplomatska komunikacija ter da se nadaljujejo priprave na predvidene diplomatske dejavnosti.

V času, ko je obolelih okoli 25.000, umrlo pa je že malo manj kot 500 ljudi, se postavlja vprašanje, ali bodo v natrpanem programu na diplomatskem koledarju v prvih treh mesecih nastale določene spremembe. Funkcionarji EU pa trdijo, da bo namestnik premiera Liu He sredi tega meseca pripotoval v Evropo na gospodarski dialog z evropskimi voditelji, tako kot je bilo vnaprej načrtovano.

Tajvan in WHO

Čez natanko mesec dni bi se v Pekingu morali na letnem zasedanju najvišjega zakonodajnega telesa sestati tudi ljudski odposlanci, to pa bo vsekakor največji test za kitajsko vodstvo. Če ne bodo vzpostavili nadzora nad epidemijo, zasedanja kongresa ljudskih odposlancev morda ne bo, saj bi se ga morali udeležiti tudi predstavniki pokrajine Hubei, katere glavno mesto Wuhan je v karanteni. Preložitev zasedanja, na katerem se pričakujejo pomembne smernice nadaljnjega razvoja, bi bil hud udarec zaupanju v politično vodstvo, zato je organiziranje tega političnega dogodka ena od težje uresničljivih prednostnih nalog.

Koronavirus, ki se še vedno pospešeno širi, je spet načel tudi vprašanje tajvanskega članstva v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Ker ima vodstvo v Pekingu 24-milijonski otok zgolj za eno svojih pokrajin, poskuša Kitajska na vse mogoče načine preprečiti, da bi Tajvan dobil članstvo v WHO. V trenutkih, ko se ves svet bojuje za to, da se okužba ne bi spremenila v smrtonosno pandemijo, pa bi se izključitev ene od držav iz organizacije, ki koordinira vsa ta prizadevanja, lahko izkazala za usodno.

Tajvanu so odobrili status opazovalca v WHO od leta 2009 do leta 2016, ko je na otoku vladal Kvomintang (Nacionalistična stranka). Ko je nato na predsedniških volitvah zmagala Tsai Ing Wen iz Demokratske napredne stranke, je Kitajski uspelo preprečiti navzočnost tajvanskih predstavnikov na letnih skupščinah WHO. V Tajpeju se pritožujejo, da od omenjene organizacije ne dobivajo dovolj informacij o virusu, medtem ko jo oni redno obveščajo o natančnem številu obolelih na otoku. Ob vseh kitajskih pripombah, da nekatere države virus izkoriščajo v politične namene, je očitno, da, ko gre za Tajvan, prav to počne tudi Kitajska.

​