V nadaljevanju preberite: 

»Kar nekaj stvari ni v redu v pakistanski vojski,« je nedavno zapisal Tim Willasey-Wilsey, nekdanji britanski diplomat in dobri poznavalec Azije. »Preveč se vmešava v politiko. Napačno izbira v zunanji politiki. Onemogoča senzorje za mir z Indijo. Jemlje si prevelik del bruto domačega proizvoda. Pregloboko se je zavlekla v gospodarstvo. Ima mešana stališča do spoštovanja človekovih pravic. Pa vendar je to trenutno glavna institucija, ki medsebojno povezuje Pakistan. Glede na to, da gre za državo z jedrskim orožjem, je obstoj disciplinirane pakistanske vojske bistven za vse nas.«

Prav zato pomen jutrišnjih parlamentarnih volitev v Pakistanu ni toliko v imenu politične stranke in politikov, ki bodo na volitvah dobili večino, temveč v tem, kakšni bodo odnosi med civilno oblastjo in generali. Prav v tem kontekstu so bili demokratični Zahod in predvsem ZDA očitno nezainteresirani za dramatičen uvod v volitve, s katerim je vojska jasno dala vedeti, da izjemno priljubljeni nekdanji premier Imran Han ni več primerna izbira za to funkcijo. ZDA ne izvažajo več demokracije v južno Azijo. Že dolgo je zanje veliko bolj pomembno, da imajo tam nekoga, ki nadzira islamski terorizem in bo odnose z Indijo pripeljal do trajnega ravnovesja. Populizem v tem kontekstu ne pomeni veliko, tako da zaporne kazni, ki so jih prejšnji teden zaradi korupcije izrekli Imranu Hanu, v Beli hiši niso vzbudile skoraj nobenega ­zanimanja.