Z delovišča na pokopališče

Čeprav so se s pokojninskimi oziroma upokojitvenimi spremembami Rusi približali evropskim standardom, jih ti nikakor ne navdušujejo, kar se kaže tudi v padcu priljubljenosti njihovega ljubljenega voditelja.

Priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je pred petimi leti po prisvojitvi ukrajinskega polotoka Krim potolkel vse rekorde, zadnje čase pada. Tudi zaupanje vanj se je med prebivalstvom precej zmanjšalo, saj mu po zadnji raziskavi, ki jo je nedavno objavil Vseruski center za raziskovanje javnega mnenja, kot voditelju države zaupa le še 32 odstotkov Rusov, kar je najnižja številka od leta 2006.

Kakor ugotavljajo ruski analitiki, je glavni krivec za ta trend sprememba zakona o upokojevanju, ki ga je podpisal lani jeseni, nasprotovala pa mu je velika večina prebivalcev, ki so svoje nezadovoljstvo izražali tudi na uličnih protestih. Putinu, ki mu zdaj teče že četrti predsedniški mandat, so zamerili zlasti to, da je požrl besedo, saj je že pred davnimi leti obljubil, da se starostna meja za upokojitev, dokler bo on vodil državo, ne po povišala.




 

Povprečen »mužik« bo užival v pokoju manj kot leto in pol

Gneva med prebivalstvom, ki čedalje bolj pogreša nekdanjo Sovjetsko zvezo, v kateri je država poskrbela za izplačevanje pokojnin in ni silila ljudi, da sami vlagajo v posebne sklade, niso omilili niti korenčki, ki jim jih je Putin ponudil. Ko je vladajoča stranka Združena Rusija zaradi nepriljubljene reforme začela izgubljati na regionalnih volitvah, je namreč predsednik države v posebnem televizijskem nastopu avgusta lani precej omilil prvotne načrte vlade, ki jih je spodnji dom parlamenta v prvem branju že potrdil.

Največ koristi od njegovih »amandmajev« so pridobile ženske, ki so doslej odšle v pokoj s 55 leti, po prvotnem predlogu pa bi morale delati kar osem let dlje, da bi si prislužile pokojnino. Po novem zakonu, ki je sicer začel veljati letos, a so v njem predvidena prehodna obdobja, zato bo nove generacije upokojencev v celoti »prizadel« šele leta 2034, se bodo ženske lahko upokojile s 60 leti. Moškim, za katere je že doslej veljala ta starostna doba, takšnih odpustkov niso ponudili, saj bodo po koncu prehodnega obdobja morali počakati do 65. leta, da bodo lahko prenehali delati.

Čeprav ti standardi veljajo po večini evropskih držav, v Rusiji nad njimi nikakor niso bili navdušeni. Po lanskih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila povprečna življenjska doba ruskega moškega le 66,4 leta. Ta postopoma narašča, a trenutno bi povprečen »mužik« užival v pokoju le manj kot leto in pol.

Ženskam je Putin ponudil še več drugih olajšav. Matere s tremi otroki se bodo lahko upokojile tri leta prej, s štirimi štiri leta prej, če imajo pet otrok ali več, pa se jim bo starostna doba za upokojitev znižala celo na 50 let. Tudi predlagano povečanje delovne dobe, potrebne za predčasno upokojitev, so prestavili za tri leta; zdaj morajo ženske delati vsaj 37, moški pa 42 let, po novem bodo oboji morali delati tri leta več, da bodo izpolnili pogoje za predčasen odhod v pokoj. Dodatno so zaščitili delavce, ki so tik pred upokojitvijo, tistim delodajalcem, ki bodo odpuščali ali zavračali zaposlovanje ljudi, ki jim do upokojitve manjka le še pet let, pa so zagrožene kazni.

Do konca prehodnega obdobja so starejši občani ohranili tudi precej drugih olajšav, na primer neplačevanje davka na nepremičnine, prejemanje dodatka za plačevanje komunalnih storitev, subvencionirana cena zdravil na recept in brezplačna uporaba javnih prevoznih sredstev. Oblasti pa so Rusom tudi obljubile, da jim bodo na stara leta občutno povišale prejemke za brezposelne.


 

Povprečna pokojnina bo v petih letih zrasla na 270 evrov

S tem letom so začeli tudi postopoma višati mesečne prejemke upokojencev. Povprečna pokojnina je bila januarja lani 13.300 rubljev, kar je nekaj manj kot 180 evrov, letos pa naj bi se vsak mesec malo dvignila, saj hočejo, da bi do leta 2024 zrasla na 20.000 rubljev ali 270 evrov. Dodatna sredstva bodo med drugim pridobili tako, da bodo vse zaseženo premoženje obsojenih zaradi korupcije prelili v pokojninski sklad.

A kakor so pred kratkim opozorili strokovnjaki s Centra za strateške raziskave, se bo pokojninski sistem znašel v krizi zaradi več razlogov: eden, ki ga je lažje odpraviti, je novi točkovni sistem, po katerem obračunavajo pokojnine, drugih dveh pa ni tako enostavno odpraviti, saj sta povezana s slabim položajem trga delovne sile in pesimističnimi demografskimi gibanji. Analitiki ugotavljajo, da bi morali radikalno spremeniti razmerje med zneski, ki jih v pokojninsko blagajno plačujejo delodajalci in delodajalci, zlasti pa radikalno povišati minimalno plačo, ki po ukazu predsednika države od 1. januarja letos znaša 11.280 rubljev, kar je manj od povprečne pokojnine. Velik problem sta tudi razširjena siva ekonomija, zaradi katere na leto v pokojninsko blagajno ne priteče kar dva trilijona rubljev (27.000 bilijonov evrov), in veliko število brezposelnih, ki ustvarjajo primanjkljaj v višini 380 milijard rubljev (5,12 milijarde evrov).


 

Zadovoljni niso ne delodajalci ne delojemalci

Z reformo niso zadovoljni ne delodajalci ne delojemalci, ki so konec februarja od dume zahtevali, naj sprejme nove reforme k že sprejeti reformi. Zdaj delodajalci v pokojninski sklad vplačati 22 odstotkov plače, ki jo prejme zaposleni, sindikati pa svarijo pred neodgovornim sprejetjem zakona o individualnem pokojninskem kapitalu, po katerem bodo samodejno pobirali denar iz plače, ne da bi o tem sploh obvestili zaposlenega. Če ta ne bo vnaprej povedal, da noče sodelovati v tej shemi, se bo iz nje lahko izvlekel šele čez leto in pol.

»Gospoda, to je čista prevara,« je člane parlamentarne delovne skupine, ki se ukvarja z uvajanjem reforme pokojninskega sistema, opozoril vodja zveze ruskih neodvisnih sindikatov Mihail Šmakov. Predsednik ruske zveze industrialcev in podjetnikov Aleksander Šohin pa je poslance opozoril, naj ljudskega nezadovoljstva ne pomirijo tako, da bodo še dodatno obremenili delodajalce z ustvarjanjem še več obveznih državnih skladov, v katere bodo ti prisiljeni vplačevati. Že zdaj morajo za vsakega zaposlenega poleg prispevkov za pokojnino plačevati še skladu socialnega zavarovanja (2,9 odstotka plače) in skladu obveznega zdravstvenega zavarovanja (5,1 odstotka plače).