Za uspešno kandidaturo si bo treba prizadevati do konca
»Slovenija ima srečo, da je ena od evropskih držav, ki so najbogatejše z vodo, a se ne smemo zadovoljiti s tem,« je na plenarni konferenci Združenih narodov o vodi povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta se v New Yorku veliko pogovarjali tudi o slovenski kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta (VS) OZN v obdobju 2024–2025.
»Zaščititi moramo naše ekosisteme, vsem moramo zagotoviti dostop do čiste pitne vode,« je poudarila slovenska predsednica na prvem obisku v newyorški Palači narodov. Voda je obstoj, voda je mir, je dejala. »Ljudje smo naš planet spravili iz ravnovesja, naša pravica do zdravega okolja izhaja iz pojma okoljske pravičnosti.« Vesela je, da je lahko kot predstavnica Evropske unije predstavila deklaracijo, ki poudarja pomen voda, kaj vse je na tem področju treba narediti. Poudarila je zamisel o posebnem odposlancu OZN za vodo.
Slovenska predsednica je na srečanju z afriškimi državami povedala, da bi bila srečna, če bi bila to odposlanka iz katere od afriških držav, ki se močno spopadajo s posledicami podnebnih sprememb. S tem je spomnila tudi na slovensko kandidaturo za nestalno članstvo v varnostnem svetu Združenih narodov, saj naša diplomacija trenutno posveča veliko pozornosti manj razvitim državam. V OZN nas po njenem mnenju prepoznavajo kot takšne, »ki verjamemo v zeleno, podpiramo zeleno in tudi ogromno delamo na zelenih vsebinah«.
Kaj pa najbolj vroče vprašanje ruskega napada na Ukrajino, do katerega vse države OZN nimajo enakega odnosa? Nataša Pirc Musar je bila iskrena. »Kot pravnica seveda verjamem v vladavino prava. Ravno včeraj sem se pogovarjala z iraškim predsednikom, dvajset let mineva od napada na Irak, in po sramotnem dejanju, da, tudi Združenih držav Amerike, in držav Evropske unije, ki so mižale, se je ta napad zgodil, čeprav se je potem pokazalo, da jedrske produkcije v Iraku seveda ni bilo. Te države nam zelo zamerijo drugačno stališče zaradi vojne v Ukrajini in sama bom vedno zagovarjala, da se bo v celoti za čisto vse države brez izjeme spoštovala ustanovna listina Združenih narodov. Tu smo prevečkrat naredili napake, mislim, da si jih ne smemo več privoščiti.«
Nataša Pirc Musar je omenila globalni jug, afriške države, Daljni vzhod in pacifiške države, ki manj razumejo, kaj je bistvo te vojne. »Občutijo samo posledice pri pridobivanju semen, pomanjkanje hrane in visoke cene energentov.« Tudi v Sloveniji je vse več razprav o tem, da morda Evropska unija premalo naredi za mir. »Moje razmišljanje je zelo enostavno: če kdo od teh, ki pravijo, da Evropa ne naredi dovolj za mir, ve, kako to doseči, bom najbolj vesela in bom z veseljem delala na tej agendi. Ni državnika znotraj Evropske unije, ki ne bi bil za mir. Ampak dokler sta – bom rekla čisto iskreno – oba predsednika trmasta, torej in predsednik Zelenski in predsednik Putin, pogajanj ne more biti. Sama ne zagovarjam tega, da bi se Rusija pogajala na primer samo z ZDA, mislim, da pogajanj o miru brez Ukrajine ne more in ne sme biti.«
Državniki za prihodnost planeta
Kakšna so zunanjepolitična načela slovenske voditeljice, katere fotografija visi tudi na sedežu slovenske misije pri OZN? »Ko sem se v predvolilni kampanji pogovarjala z mladimi, smo na koncu vedno prišli do čisto enostavnega zaključka: za veliko stvari lahko mladi poskrbijo sami: za študij, službo, če lahko, tudi za stanovanje, ohranitve našega planeta pa ne zmorejo sami. Tu moramo politiki in državniki dobesedno garati, da bo prihodnjim generacijam bolje.« Zaskrbljena je, ker trenutno ne kaže najbolje, vesela pa, da pripada timu Evropa, torej Evropski uniji, ki veliko sredstev namenja za manj razvite države, tiste, ki najbolj kruto občutijo posledice.
»Skratka, podnebne spremembe in še enkrat podnebne spremembe, sem seveda sodita tudi prehranska in kibernetska varnost.« Kot vrhovna poveljnica slovenskih obrambnih sil je zahtevala, naj ji ne poročajo samo o bojni pripravljenosti, ampak tudi o pripravljenosti na samopreskrbo, torej na prehransko varnost. »Predvsem smo šibki pri kibernetski varnosti in tudi tu bi rada znotraj severnoatlantskega zavezništva dosegla večje ozaveščanje o prihodu kvantnega računalništva.« Pozornost bo posvetila tudi boju proti dezinformacijam, o čemer jo je prepričal zlasti pogovor z moldavsko predsednico. »Ni človekove pravice do dezinformacij, obstaja zgolj človekova pravica do informacij.«
Na konferenci OZN o vodi je te dni tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je sporočila, da je Slovenija k predlogu za imenovanje posebnega odposlanca OZN za vodo pritegnila že 150 držav, »kar je velik uspeh slovenske diplomacije«. O slovenski kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta OZN pa je bila previdno optimistična, prizadevati si bo treba do konca.
