Življenje zaposlenih je tudi v Nemčiji vse bolj prepuščeno delodajalcem
Meja med delovnim in prostim časom izginja, sindikati in del politike pa zahtevajo spremembe.
Odpri galerijo
Leta 2016 je v Nemčiji pet odstotkov zaposlenih delalo ob koncu tedna, ob praznikih, zvečer, ponoči in v izmenah. Foto Reuters
Nemška brezposelnost je rekordno nizka, če se bo sedanja rast nadaljevala, naj bi že prihodnje leto upadla celo pod dva milijona ljudi. Toda ta tema se ne pojavlja več na naslovnicah, kar je še posebej presenetljivo, če se spomnimo, kakšne politične in druge pretrese je skoraj pet milijonov neuspešnih iskalcev dela povzročilo pred več kot desetletjem. Nekateri to pripisujejo razvpitemu nemškemu »Angst«, strahu, ki se raje osredotoča na težave kot na uspehe, drugi opozarjajo na veliko število netradicionalnih zaposlitev.
Tradicionalni ideal dela je v Nemčiji, kot marsikje drugje, zaposlitev za nedoločen čas z osemurnim delovnikom, a je ta tudi v osrednji evropski gospodarski sili vse bolj negotov. Kot so na ministrstvu za delo na začetku leta odgovorili na vprašanje parlamentarke Levice Jutte Krellmann, je imelo leta 2016 skoraj pet odstotkov zaposlenih netipičen delovni čas, pa naj to pomeni delo ob koncu tedna in ob praznikih, zvečer, ponoči, v izmenah. Poleg tega Nemci pogosto delajo nadure, samo v prvi polovici letošnjega leta so jih opravili več kot milijardo ur, kot navaja inštitut za raziskave trga dela IAB, pri čemer jih je bila polovica neplačanih. V povprečju je lani vsak zaposleni opravil 26,7 ure plačanih nadur, kar je največ po letu 2001, poleg tega pa še 26,5 ure neplačanih.
Nemci so samo v prvi polovici tega leta opravili več kot milijardo nadur, od tega jih je bila polovica neplačanih.
Pri zvezni agenciji za varstvo dela in medicino dela ugotavljajo, da je med tistimi, ki delajo več kot šestdeset ur na teden, še posebej velik delež ljudi z zdravstvenimi težavami, zato ne preseneča, da si sindikati in del politike prizadevajo za spremembe. Življenje zaposlenih je vse bolj prepuščeno delodajalcem, oni odločajo, kako, predvsem pa, kdaj naj delamo, se je ob objavi zgornjih podatkov pritožila Krellmannova. »Meja med delovnim in prostim časom izginja, tega mora biti konec!«
Toda ali si nekateri zaposleni morda sami želijo fleksibilnosti in dodatnega zaslužka? Res zaradi neplačanih nadur večinoma trpijo številni slabše plačani delavci, med njimi prodajalke, natakarji in kuharji, a jih po navedbah inštituta IAB pogosto opravljajo tudi bolj kvalificirani zaposleni. Znanstveniki, ustvarjalci programske opreme ali projektni menedžerji svoje dobro plačano delo pogosto nosijo domov in so za bolj prožen urnik pripravljeni vzeti v zakup nekaj več dela. Večji delež netradicionalnih zaposlitev prevzema tudi veliko žensk, ki si v zameno želijo več časa preživeti z družino.
Nemški sindikati opozarjajo, da že zdaj pri dveh tretjinah nadzorov, s katerimi preverjajo spoštovanje zakona o delovnem času, opažajo nepravilnosti, a je po preiskavi stranke Levica teh celo manj kot prej. Predstavniki delodajalcev nasprotno menijo, da je delovni čas pretirano reguliran in da ne sodi več v sedanji svet dela. Sprejemajo omejitev delovnih ur na teden, vsakodnevno omejevanje pa se jim v dobi elektronske pošte, pametnih telefonov in projektnega dela zdi pretirano.
Tradicionalni ideal dela je tudi v Nemčiji zaposlitev za nedoločen čas z osemurnim delovnikom, a vprašanje, kako dolgo še.
Statistika jim do neke mere daje prav. Pri nacionalnem združenju za projektni menedžment (GPM) navajajo raziskavo, po kateri so v Nemčiji leta 2013 s projektnim delom ustvarili več kot tretjino bruto domačega proizvoda. Tradicionalno projektnim panogam, kot so gradbeništvo, telekomunikacije in informacijska tehnologija, naj bi se hitro približevale tudi storitve, vzgoja, zdravstvo in trgovina, saj takšen način dela prinaša inovacije. Delodajalci predlagajo zmanjšanje najmanjšega števila ur počitka med dvema delovnima dnevoma na devet namesto sedanjih enajst ur, kot že omogoča evropsko pravo, a so partnerji sedanje vlade predlog zadnji hip umaknili iz koalicijske pogodbe. Zato pa so se zavzeli za ukrepe proti zlorabam dela za določen čas, hočejo, da bo takšna zaposlitev brez prepričljivega razloga omejena na osemnajst mesecev, strogo omejujejo tudi podaljšanje.
Ideal vse bolj negotov
Tradicionalni ideal dela je v Nemčiji, kot marsikje drugje, zaposlitev za nedoločen čas z osemurnim delovnikom, a je ta tudi v osrednji evropski gospodarski sili vse bolj negotov. Kot so na ministrstvu za delo na začetku leta odgovorili na vprašanje parlamentarke Levice Jutte Krellmann, je imelo leta 2016 skoraj pet odstotkov zaposlenih netipičen delovni čas, pa naj to pomeni delo ob koncu tedna in ob praznikih, zvečer, ponoči, v izmenah. Poleg tega Nemci pogosto delajo nadure, samo v prvi polovici letošnjega leta so jih opravili več kot milijardo ur, kot navaja inštitut za raziskave trga dela IAB, pri čemer jih je bila polovica neplačanih. V povprečju je lani vsak zaposleni opravil 26,7 ure plačanih nadur, kar je največ po letu 2001, poleg tega pa še 26,5 ure neplačanih.
Nemci so samo v prvi polovici tega leta opravili več kot milijardo nadur, od tega jih je bila polovica neplačanih.
Pri zvezni agenciji za varstvo dela in medicino dela ugotavljajo, da je med tistimi, ki delajo več kot šestdeset ur na teden, še posebej velik delež ljudi z zdravstvenimi težavami, zato ne preseneča, da si sindikati in del politike prizadevajo za spremembe. Življenje zaposlenih je vse bolj prepuščeno delodajalcem, oni odločajo, kako, predvsem pa, kdaj naj delamo, se je ob objavi zgornjih podatkov pritožila Krellmannova. »Meja med delovnim in prostim časom izginja, tega mora biti konec!«
Toda ali si nekateri zaposleni morda sami želijo fleksibilnosti in dodatnega zaslužka? Res zaradi neplačanih nadur večinoma trpijo številni slabše plačani delavci, med njimi prodajalke, natakarji in kuharji, a jih po navedbah inštituta IAB pogosto opravljajo tudi bolj kvalificirani zaposleni. Znanstveniki, ustvarjalci programske opreme ali projektni menedžerji svoje dobro plačano delo pogosto nosijo domov in so za bolj prožen urnik pripravljeni vzeti v zakup nekaj več dela. Večji delež netradicionalnih zaposlitev prevzema tudi veliko žensk, ki si v zameno želijo več časa preživeti z družino.
Delodajalci hočejo še več
Nemški sindikati opozarjajo, da že zdaj pri dveh tretjinah nadzorov, s katerimi preverjajo spoštovanje zakona o delovnem času, opažajo nepravilnosti, a je po preiskavi stranke Levica teh celo manj kot prej. Predstavniki delodajalcev nasprotno menijo, da je delovni čas pretirano reguliran in da ne sodi več v sedanji svet dela. Sprejemajo omejitev delovnih ur na teden, vsakodnevno omejevanje pa se jim v dobi elektronske pošte, pametnih telefonov in projektnega dela zdi pretirano.
Tradicionalni ideal dela je tudi v Nemčiji zaposlitev za nedoločen čas z osemurnim delovnikom, a vprašanje, kako dolgo še.
Statistika jim do neke mere daje prav. Pri nacionalnem združenju za projektni menedžment (GPM) navajajo raziskavo, po kateri so v Nemčiji leta 2013 s projektnim delom ustvarili več kot tretjino bruto domačega proizvoda. Tradicionalno projektnim panogam, kot so gradbeništvo, telekomunikacije in informacijska tehnologija, naj bi se hitro približevale tudi storitve, vzgoja, zdravstvo in trgovina, saj takšen način dela prinaša inovacije. Delodajalci predlagajo zmanjšanje najmanjšega števila ur počitka med dvema delovnima dnevoma na devet namesto sedanjih enajst ur, kot že omogoča evropsko pravo, a so partnerji sedanje vlade predlog zadnji hip umaknili iz koalicijske pogodbe. Zato pa so se zavzeli za ukrepe proti zlorabam dela za določen čas, hočejo, da bo takšna zaposlitev brez prepričljivega razloga omejena na osemnajst mesecev, strogo omejujejo tudi podaljšanje.
