Dodaten čas bodo izkoristili za posodobitve in testiranja

Testiranje padal so premaknili na september.
Fotografija: Rover Rosalind Franklin FOTO: Airbus
Odpri galerijo
Rover Rosalind Franklin FOTO: Airbus

Potem ko sta se evropska in ruska vesoljska agencija odločili, da je še preveč neznank in težav, da bi odprava ExoMars letos poleti odpotovala proti sosednjemu planetu, bodo dve leti zdaj namenili posodobitvi roverja in novim testom. Tako bodo zmanjšali tveganje, da bi šlo karkoli narobe. Dejstvo je, da je pristajanje na Marsu izjemen podvig, pri katerem je ena sama napaka lahko usodna za več milijonov evrov vredno odpravo.
 
Iz Evropske vesoljske agencije (Esa) so nedavno sporočili, da posodabljajo rover Rosalind Franklin. Dobil bo močnejše solarne panele, ki bodo lažje vzdržali velike temperaturne razlike na površju Marsa. Tam se denimo ob ekvatorju dnevne temperature povzpnejo do okoli 20 stopinj, nočne pa padejo tudi do minus 70 stopinj Celzija. Rover bo sicer pristal severneje od ekvatorja na ravnici Oxia Planum. Na obstoječih panelih so namreč strokovnjaki odkrili razpoke.
 
Inženirji tudi razmišljajo, da bi zamenjali elektroniko pri znanstvenemu instrumentu za analizo vzorcev, v katerih bodo iskali sledi mikrobov. Iskanje življenja ali dokazov za njegov nekdanji obstoj je glavni cilj odprave. Prav zato so zelo pozorni, da na rover, ki je trenutno v vesoljskem centru v Torinu, ne zanesejo zemeljskih mikrobov. Morda bodo z boljšim modelom zamenjali tudi infrardeči spektrometer za analizo mineralne sestave. Programsko opremo pa so posodili kameri, ki bo zagotavljala barvne posnetke v visoki resoluciji okolice roverja.
 
»Instrumenti so že zdaj vrhunski, a dodaten čas, ki ga bomo izkoristili za izboljšave, je odličen za znanstvene cilje odprave,« je za spletno stran Ese pokomentiral Jorge Vago, projektni znanstvenik pri ExoMarsu.
 

Križi in težave s padali

 
Pri odpravi so imeli nemalo težav s padali, ki so ključnega pomena za uspešen pristanek na planetu z zelo tanko atmosfero. Ogromna padala so se namreč trgala. Na pomoč so pri Esi poklicali strokovnjake pri Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL), kjer so že uspešno speljali nekaj pristankov. Ugotovili so, da se je napaka dogajala zaradi vreč, v katerih so padala spravljena. Zdaj so jih zamenjali, a zaradi omejitev pri potovanjih so morali prestaviti testiranja padal z višine. Namesto ta mesec jih bodo izvedli septembra, so napovedali pri Esi. S stratosferskim balonom bodo padala z ustrezno težkim plovilom poslali skoraj 30 kilometrov visoko.


 
Padala so uspešno prestala hitro izvleko iz vreč pri hitrosti kar 200 kilometrov na uro, podobno hitro se bo razprtje dogajalo tudi pri spustu proti površju Marsa.



Pri Esi so še navedli, da zlaganje kar 35-metrskega padala, ki bo največje, kdajkoli poslano na Mars, traja več kot tri dni. 

Preberite še:

Komentarji: