Glive kot stiropor, usnje, tekstil ali živi čipi

Doc. dr. Davor Kržišnik je strokovnjak za lesarstvo in biotehnologijo ter zaposlen na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam dve napravi, avtoklav in laminarij. Obe zagotavljata pogoje za sterilno delo z glivami. Kraljestvo gliv me neizmerno navdušuje, vendar njegovo raziskovanje in ravnanje z njim zahtevata visoko stopnjo sterilnosti.

Več iz rubrike Znanstvenik spreminja svet. 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno veliko raziskovalne energije usmerjam v izdelavo, testiranje in optimizacijo bioosnovanih materialov, imenovanih tudi glivni biokompoziti. Ti so po svojih lastnostih podobni stiroporu in imajo potencial, da ga bodo v prihodnosti nadomestili, kar bi pripomoglo k zelenemu prehodu, zmanjšanju onesnaževanja in zmanjšanju naše odvisnosti od naftnih derivatov.

Glivni biokompoziti niso omejeni le na nadomestek za stiropor – lahko jih oblikujemo tudi kot alternativo usnju, tekstilu ali celo kot žive čipe. Micelij glive ima namreč sposobnost, da delce lignoceluloznega materiala poveže v nov, popolnoma razgradljiv material, kjer micelij deluje kot naravno lepilo.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je kreativna in kot igra – rešuješ uganko, ki si jo postaviš sam, pri tem pa ne poznaš pravilnega odgovora. Ta uganka z raziskovanjem postaja vse večja, ne manjša, saj znanstveno delo nenehno odpira nova vprašanja. Znanost imam rad, ker me izpopolnjuje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bo nekoč iz vsega tega nastalo tudi kaj resnično uporabnega. Veliko raziskav namreč ostane znotraj laboratorijev, predstavljenih v znanstvenih člankih in na konferencah – in tam se pogosto tudi konča. Upam, da bo kakšna ideja nekoč presegla te meje in našla pot v vsakdanje življenje.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

V resnici ta kariera nikoli ni bila moj glavni cilj. Sprva sem si želel postati restavrator konservator, vendar je splet okoliščin pripeljal do tega, da sem danes raziskovalec. Kljub temu pa se mi zdi, da sta ti dve poti precej podobni. Obe zahtevata potrpežljivost in natančnost, pa tudi raziskovanje neznanega – pri restavratorstvu gre za odkrivanje preteklosti predmeta, uporabljenih materialov in postopkov, pri znanstvenem raziskovanju pa za iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih postavljamo danes. Za obe področji je potrebne veliko ustvarjalnosti.

Zato imam občutek, da pravzaprav delam tisto, kar sem si vedno želel, le v nekoliko drugačni preobleki. Kot lesar pa ostajam tudi v stiku s kulturno-umetniškimi predmeti, še posebej zato, ker prihajam s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa.

Davorja Kržišnika neizmerno navdušuje kraljestvo gliv. FOTO: osebni arhiv

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Po naravi sem zelo aktiven – ukvarjam se z različnimi športi, gorništvom, balvanskim plezanjem, tekom, tekom na smučeh in pilatesom. Prav tako me veseli prostovoljstvo: v preteklosti sem bil aktiven tabornik, danes pa sem član enote za prvo pomoč v okviru civilne zaščite. Rad potujem ter spoznavam različne kulture in kulinariko.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kreativnost in kritično razmišljanje. Prva odpira nove možnosti, drugo pa omogoča, da ocenimo in izboljšamo te ideje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da je v zadnjem času največji preboj prihod umetne inteligence, ki je že močno zaznamovala naš vsakdanjik. Upam pa, da bomo v prihodnosti priča tudi velikim premikom v medicini, denimo odkritju zdravila proti raku.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da, kot strokovnjak za biokompozite – ti materiali bi namreč lahko igrali pomembno vlogo pri poseljevanju drugih planetov. Po nekaterih teorijah so bile prav glive prve, ki so naselile kopno in pripravile prst za rast rastlin.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavil bi na katerikoli vir, da je le resnično zelen in trajnosten. Mislim pa, da bo prihodnost energetske oskrbe raznolika – v različnih delih sveta bomo uporabljali različne vire, saj nimamo povsod enakih naravnih danosti. Nekje bo prevladovala sončna energija, drugje veter, voda ali geotermalni viri.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Merlinom Sheldrakom, britanskim mikologom in avtorjem več knjig o glivah.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Entangled Life Merlina Sheldraka.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Dejstvo je, da so se glive odcepile od rastlin že pred milijardami let. Bolj zanimivo pa je, da smo to spoznali leta 1969, istega leta, ko je bil izveden prvi pristanek na Luni.