Izbruh, ki je obkrožil svet

Izbruh vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai sodi med najbolj izjemne naravne dogodke v sodobni dobi.
Fotografija: Spektakularen izbruh ognjenika Hunga Tonga-Hunga Ha'apai FOTO: Jamie Perera/Midjourney
Odpri galerijo
Spektakularen izbruh ognjenika Hunga Tonga-Hunga Ha'apai FOTO: Jamie Perera/Midjourney

Pred letom dni je v Tihem oceanu izbruhnil podvodni ognjenik Hunga Tonga-Hunga Ha'apai in dodobra uničil otoško državo Tonga. Vulkanski material, med drugim ogromno vodne pare, je segal 58 kilometrov visoko v ozračje.

Vulkan je občasno bruhal od leta 2009, decembra 2021 se je njegova aktivnost močno povečala, 15. januarja lani pa se je zgodila kataklizma, ki je v stratosfero pognala toliko vodne pare, da bi z njo lahko napolnili 58.000 olimpijskih bazenov. Sateliti v bližini so hiteli zbirati podatke, ti so nato razkrili vso razsežnost dogodka. Evropski Aeolus podatke zbira in prenaša v skoraj realnem času, je pojasnil Tommaso Parrinello iz Evropske vesoljske agencije, saj so raziskovalcem na voljo v manj kot treh urah. Ko je izbruhnil ognjenik, je v podatkih nastala vrzel, kar je pomenilo, da se je steber materiala dvignil nad višino, ki jo satelit meri.

Aeolus meri veter iz vesolja, in sicer z laserskimi žarki prečesava veter od tal do višine 30 kilometrov. Glavni instrument satelita je Dopplerjev vetrovni lidar Aladin, ki oddaja kratke, močne pulze laserske svetlobe proti Zemlji v ultravijoličnem spektru. Delci v zraku, od vlage, prahu do plinov, odbijejo del svetlobne energije nazaj k sprejemniku. Zamik med oddanim in odbojnim signalom predstavlja smer vetra, hitrost in razdaljo, ki jo je veter prepotoval. Poznejše analize so pokazale, da se je vulkanski material dvignil prav do mezosfere. V nedavnem članku, objavljenem v reviji Nature, je skupina znanstvenikov poročala o velikanskem povečanju svetovne stratosferske vodne mase, za 13 odstotkov glede na klimatološke ravni, in petkratnem povečanju stratosferske aerosolne obremenitve. Vulkanski oblak je Zemljo, ker se je dvignil tako visoko, obkrožil v pičlem tednu, v treh tednih pa se je razpršil od tečaja do tečaja, so zapisali na spletni strani Ese.

Ognjeniški izbruhi igrajo vsaj kratkotrajno vlogo v podnebnem sistemu, pri čemer je seveda odvisno, ali gre za podvodne ali površinske vulkane. Žveplov dioksid iz oblakov dima se združi z drugimi plini v atmosferi, nastali aerosoli pa potem razpršijo sončno sevanje in ga odbijajo nazaj v vesolje. S tem se lahko ozračje nekoliko ohladi. Ognjenik Hunga Tonga-Hunga Ha'apai pa je morda, ker je v stratosfero pognal toliko vodne pare, kratkotrajno dosegel ravno nasproten učinek. Vodna para je toplogredni plin, hkrati lahko vpliva na razpad ozona, ki nas varuje pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem.

Velike so bile tudi posledice za neposredno okolico ognjenika in prebivalce. Večina ozemlja države Tonga je ocean, ribolov sicer predstavlja le 2,3 odstotka tamkajšnjega gospodarstva, vendar je ključni prehranski vir. Izbruh in še kasnejši cunami sta močno poškodovala ribolovno infrastrukturo, raziskovalci pa poročajo, da je veliko škode tudi v ekosistemu. Živahni koralni grebeni so zdaj opusteli, mlade korale se ne razvijejo do zrele dobe, cunami je veliko grebenov porušil.

Na površju je nekaj časa vladala bojazen, da bo zemlja, prekrita s pepelom, strupena in nerodovitna, vendar se je kmetijstvo kmalu spet postavilo na noge. Testiranja prsti so pokazala, da pepel ni bil škodljiv za ljudi, poleg tega sta si ožgana zemlja in rastje hitro opomogla, ko je pepel tudi začelo spirati.

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: