Mladi hrepenijo po življenju brez spleta in družbenih omrežij

Nova britanska raziskava, ki jo povzema Guardian, razkriva čedalje večje nezadovoljstvo mladih nad digitalno dobo. Študija, v kateri je Britanski inštitut za standardizacijo anketiral 1293 mladih, starih od 16 do 21 let, ugotavlja, da bi si skoraj polovica (46 odstotkov) želela odraščati v svetu brez interneta. Še več, skoraj 70 odstotkov vprašanih priznava, da se po uporabi družbenih omrežij počutijo slabše.

Ta občutek nelagodja se kaže tudi v njihovi pripravljenosti na spremembe. Kar polovica (50 odstotkov) mladih bi namreč podprla uvedbo tako imenovane »digitalne policijske ure«, ki bi po 22. uri omejila dostop do določenih aplikacij in spletnih mest. Raziskava osvetljuje tudi zaskrbljujoče spletne navade: četrtina (25 odstotkov) vprašanih na družbenih omrežjih preživi štiri ure ali več na dan, medtem ko jih je 42 odstotkov priznalo, da staršem ali skrbnikom lažejo o svojih spletnih dejavnostih.

Več kot četrtina se jih pretvarja, da so nekdo drug

Zdi se, da je splet za mnoge postal prostor, kjer iluzija nadomešča resničnost. Kar 42 odstotkov jih je priznalo, da so na spletu lagali o svoji starosti, 40 odstotkov jih uporablja lažni oziroma »burner« račun (račun za enkratno uporabo ali z lažnimi podatki), 27 odstotkov pa se jih je na spletu pretvarjalo, da so nekdo povsem drug. Poleg tega je 27 odstotkov vprašanih svojo lokacijo delilo s spletnimi neznanci.

Kar polovica (50 odstotkov) mladih bi namreč podprla uvedbo tako imenovane digitalne policijske ure, ki bi po 22. uri omejila dostop do določenih aplikacij in spletnih mest. FOTO: Shutterstock

Na te izsledke se je že odzvala tudi politika. Britanski minister za tehnologijo Peter Kyle je nakazal, da vlada preučuje možnost uvedbe obveznih časovnih omejitev za nekatere aplikacije, kot sta tiktok in instagram. Kljub temu strokovnjaki svarijo, da takšni ukrepi sami po sebi ne bodo zadostovali.

Rani Govender, vodja politike za varnost otrok na spletu pri Nacionalnem združenju za preprečevanje krutosti do otrok (NSPCC), je poudarila: »Razumeti moramo, da digitalna policijska ura sama po sebi ne bo zaščitila otrok pred spletnimi tveganji. S temi tveganji se bodo lahko srečali tudi ob drugih urah dneva in učinek bo enak.« Dodala je, da bi se morale tako tehnološke družbe kot vlada osredotočiti predvsem na zagotavljanje, da otroci uporabljajo »znatno varnejša in manj zasvojljiva spletna mesta«.

Pandemija je, kot ugotavlja študija britanskega inštituta za standardizacijo, še poglobila zasvojenost s spletom, saj so tri četrtine vprašanih poročale, da so zaradi nje preživele več časa na spletu. Hkrati jih je 68 odstotkov menilo, da čas, preživet na spletu, škoduje njihovemu duševnemu zdravju. Andy Burrows, izvršni direktor dobrodelne organizacije za preprečevanje samomorov, Fundacije Molly Rose, je dejal, da se »mladi jasno zavedajo spletnih tveganj in, kar je še pomembneje, od tehnoloških podjetij pričakujejo ukrepe za svojo zaščito«.

68 odstotkov vprašanih je menilo, da čas, preživet na spletu, škoduje njihovemu duševnemu zdravju. FOTO: Stanislaw Mikulski/Shutterstock

Opozoril je, da algoritmi lahko uporabnike usmerjajo k vsebinam, ki »se lahko hitro stopnjujejo in mlade, ne po njihovi krivdi, potegnejo v vrtinec škodljivih in obremenjujočih vsebin«. Po njegovem mnenju so nujno potrebni novi zakoni, da se v regulacijo končno vgradi načelo varnosti že v zasnovi; regulacijo, ki bo dala prednost potrebam otrok in družbe pred interesi velikih tehnoloških podjetij.