Nagrade in priznanja Medis Awards vsako leto podeljujejo zdravnikom in farmacevtom v Srednji in Jugovzhodni Evropi za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji. Letos so prejeli rekordnih 207 prijav, žirija pa je na prireditvi v Cankarjevem domu nagradila devet raziskovalcev, med katerimi je bilo pet strokovnjakov iz Slovenije.

Nagrade za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji so v šestih letih postale simbol odličnosti v zdravstvu, saj prepoznavajo in nagrajujejo tiste najboljše zdravnike in farmacevte v Srednji in Jugovzhodni Evropi, ki se poleg vsakdanjega kliničnega dela posvečajo tudi raziskovanju ter inovacijam v diagnostiki in zdravljenju. Doslej so na vsakoletne mednarodne razpise prejeli 932 prispevkov iz devetih držav in razglasili 56 zmagovalcev.



Med znanstvenoraziskovalnimi deli zdravnikov in farmacevtov, ki iz svoje klinične prakse najbolje poznajo potrebe bolnikov in prispevajo k inovativnim in aplikativnim rešitvam na področjih zgodnejše, zanesljivejše in bolnikom prijaznejše diagnostike ter učinkovitejših terapij, je neodvisna mednarodna strokovna žirija pod vodstvom uglednega slovenskega revmatologa dr. Matije Tomšiča tudi letos izbrala 20 finalistov natečaja, razglasila devet zmagovalcev na posameznih medicinskih področjih ter podelila posebno nagrado International Medis Awards. To obliko nagrajevanja je pred šestimi leti zasnoval Tone Strnad, ustanovitelj in predsednik nadzornega odbora družbe Medis, ki letos praznuje 30 let in zaposluje 350 ljudi na območju Srednje in Jugovzhodne Evrope, kjer zastopajo proizvajalce inovativnih zdravil.

»Natečaj je vse bolj prepoznaven, študije iz leta v leto boljše, razlike med kandidati pa vse manjše. Ena najpomembnejših dodanih vrednosti natečaja je aplikativnost,« je poudaril Tomšič.

Po oceni mednarodne žirije je bil za področje gastroenterologije najuspešnejši dr. David Drobne s Klinike za gastroenterologijo UKC Ljubljana, ki je s sodelavci odkril tehnologijo, ki omogoča individualno prilagajanje odmerkov in koncentracije zdravila posameznemu bolniku s kronično vnetno črevesno boleznijo. Ta tehnologija bolnikom zagotavlja varnejše zdravljenje. Zaradi izjemne cenovne učinkovitosti bo dostopnejša tudi manj razvitim državam.

Kako so sestavljene misli in čustva, kako poteka proces človekovega odločanja? To so vprašanja, ki zanimajo dr. Marina Jukića s Fakultete za farmacijo v Beogradu. Letos se je posvetil preučevanju shizofrenije in dokazal, da deset odstotkov bolnikov s shizofrenijo nima potrebnega encima za presnovo dveh najpogostejših antipsihotikov, zato je njihovo zdravljenje neučinkovito, lahko tudi nevarno.

Presaditev roženice je ena najpogostejših oblik transplantacij tkiv na svetu, ki številnim bolnikom povrne vid. Kljub uspešnosti presaditve pa pri nekaterih bolnikih začne presajeno tkivo propadati. Imunološki vidiki, ki bi lahko povzročili propad presadka, so zelo slabo raziskani. Dr. Zala Lužnik pa je z vrhunsko mednarodno ekipo s Harvarda in Nizozemske prva opazila, da so v prekatni vodki povišani označevalci naravnega imunskega odziva. Njeni izsledki bodo prispevali k odkrivanju učinkovitejših lokalnih protivnetnih terapij in posledično k boljšemu preživetju endotelnih roženičnih presadkov, kar je ocenjeno kot pomemben raziskovalni dosežek v oftalmologiji.

Dr. Edin Begić iz Splošne bolnišnice dr. Abdulah Nakaš v Sarajevu je s sodelavci dognal, da je lahko označevalec srčnega popuščanja B-natriuretični peptid tudi pokazatelj kognitivnih motenj pri Alzheimerjevi demenci in to predstavlja pomembno novo odkritje za področje nevrologije.

Na kliničnem področju pulmologije in alergologije bodo bolniki s težkim kroničnim vnetjem sinusov in vztrajnimi simptomi po zaslugi novih dognanj dr. Tanje Soklič Košak s Klinike za otorinolaringologijo UKC Ljubljana in njenih kolegov s Klinike Golnik v prihodnje deležni prilagojenega zdravljenja.

Na področju intenzivne medicine in anesteziologije je dr. Nikolo Bradića iz Univerzitetne bolnišnice Dubrava v Zagrebu zaposlovalo vprašanje, kateri anestetiki so ustreznejši pri srčno-žilnih operacijah. Z ekipo mednarodnih sodelavcev je dokazal, da ni razlike v zapletih in smrtnosti pri preiskovanih bolnikih, pri katerih so uporabili inhalacijske in intravenske anestetike.

Raziskovalno področje dr. Alojzije Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je vaskulitis IgA. Odkrila je, da so pretežki bolniki, ki imajo visok krvni tlak in sladkorno bolezen, bolj dovzetni za vaskulitis IgA, zato je zdrav življenjski slog pomemben tudi pri preprečevanju te vnetne revmatske bolezni.

Kako predvideti, kdaj se bo pri bolnici sprožil prezgodnji porod, je raziskala dr. Tanja Nikolova iz Skopja. Z mednarodno ekipo sodelavcev je dokazala, da je negativen test Parto Sure zanesljiv pokazatelj, da se prezgodnji porod v prihodnjih sedmih do štirinajstih dneh ne bo sprožil. Ti izsledki bodo bolnicam in novorojenčkom prihranili neželene učinke terapij ob grozečem prezgodnjem porodu.

Dr. Klemen Dovč s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana pa je s sodelavci preučeval dolgotrajno delovanje zaprte zanke pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in ugotovil, da so pomembna nihanja v potrebi po inzulinu podnevi in ponoči najbolj izrazita v predšolski populaciji, kar je po oceni komisije pomemben prispevek na področju pediatrije.

Posebno nagrado Internationa Medis Awards pa je komisija prisodila dr. Ruth Ladenstein z Inštituta Svete Ane za raziskave raka pri otrocih na Dunaju, ki se vso poklicno pot posveča raziskovanju nevroblastoma. Skupaj z mednarodno skupino sodelavcev je raziskala in dokazala varnost in učinkovitost imunoterapije dinutuximab beta v zdravljenju prve linije pri bolnikih z nevroblastomom z visokim tveganjem.