Novi posnetki spreminjajoče se Betelgeze

Očitno je, da je zvezda izgubila na sijaju, tudi njena navidezna oblika se je spremenila.
Fotografija: Betelgeza se spreminja, so potrdile tudi fotografije instrumenta SPHERE na Zelo velikem teleskopu v Čilu. 
FOTO: ESO/M. Montargès et al.
Odpri galerijo
Betelgeza se spreminja, so potrdile tudi fotografije instrumenta SPHERE na Zelo velikem teleskopu v Čilu.  FOTO: ESO/M. Montargès et al.

Ne le, da Betelgeza izgublja sijaj, njena navidezna oblika se spreminja, so sporočili iz Evropskega južnega observatorija (ESO). Astronomi so z Zelo velikim teleskopom (VLT) so posneli rdečo orjakinjo v ozvezdju Orion, ki je bila med najsvetlejšimi zvezdami na našem nebu. Lani pa se je njen sij začel zmanjševati. Postala je temnejša, kar je vidno tudi s prostim očesom, saj je le na 36 odstotkih običajne svetlosti, so poudarili pri ESO.



Betelgeza je zvezda spremenljivka, to pomeni, da se njen absolutni izsev in navidezni sij spreminjata. A trenutno je od oktobra lani potemnela najbolj v 25-letnem obdobju podrobnejših opazovanj, zato so astronomi postali pozorni. Kaj točno se dogaja z zvezdo, namreč ne vedo, je za Delo povedla Andreja Gomboc, astrofizičarka z novogoriške univerze: »Že v preteklosti se ji je sij spreminjal med magnitudo 1 in 0 (večje število pomeni manjši sij), kar je posledica spreminjanja velikosti in površinske temperature. Trenutno je njen sij še nekoliko nižji, in sicer 1,6 magnitude.«

Ekipa astronomov, pod vodstvom Miguela Montargesa z belgijske univerze v Leuvenu je zvezdo, ki jo zaradi značilne rdečkaste barve brez težav prepoznamo v ozvezdju Oriona, opazovala od decembra, da bi ugotovili, zakaj se spreminja.

Med drugim so pridobili novo fotografijo površja zvezde (v vidni svetlobi), ki je opazno drugačno, ko so jo primerjali s fotografijo zvezde, ki so jo z istim teleskopom posneli januarja 2019.

Primerjava, kako je bila videti zvezda januarja in decembra lani. FOTO: ESO/M. Montargès et al.
Primerjava, kako je bila videti zvezda januarja in decembra lani. FOTO: ESO/M. Montargès et al.


Pojavila so se vprašanja, ali sprememba pomeni, da bo zvezda, ki je že v fazi umiranja, eksplodirala v supernovo. To vsekakor se bo zgodilo, so si enotni astronomi, vendar se to ne bo zgodilo zdaj. Zaradi predstavljenih fotografij imajo drugačno hipotezo.



»Delamo v smeri dveh scenarijev. Ali se je površje ohladilo zaradi izjemne aktivnosti na zvezdi ali zaradi izbruha prahu, ki je usmerjen proti nam,« je pojasnil Montarges. Je pa dodal, da marsičesa o orjakinjah ne vedo, zato je še vedno možno presenečenje.  Nepravilno površje zvezde je sestavljeni iz posameznih območij, ki se premikajo, krčijo in večajo. Zvezda tudi utripa, podobno kot naše srce, zato se njen sij spreminja. Vse to vpliva na zvezdno aktivnost, so še pojasnili pri ESO.



Z drugim znanstvenim instrumentom na VLT pa prikazuje zvezdo v infrardečem svetlobnem spektru. Oblaki prahu, ki so na posnetku sicer videti kot plameni, nastanejo, ko zvezda oddaja svojo plazmo v vesolje.

Z instrumentom VISIR so posneli zvezdo v infrardeči svetlobi. Oblaki prahu so videti kot plameni. Oblikujejo se, ko zvezda odmetava material v vesolje. Zaradi svetlosti morajo s črnim diskom prekriti zvezdo, da lahko v infrardečem spektru tudi manj svetle oblake prahu. Oranžna pika na sredini črnega diska je površje zvezde, posneto z instrumentom SPHERE. Čeprav je videti kot pikica, je zvezda v resnici tako velika, da bi v našem osončju segala do Jupitrove orbite. Orjakinja ima več kot tisočkrat večji premer od našega Sonca – 1,2 milijarde kilometrov. FOTO: ESO/P. Kervella/M. Montargès et
Z instrumentom VISIR so posneli zvezdo v infrardeči svetlobi. Oblaki prahu so videti kot plameni. Oblikujejo se, ko zvezda odmetava material v vesolje. Zaradi svetlosti morajo s črnim diskom prekriti zvezdo, da lahko v infrardečem spektru tudi manj svetle oblake prahu. Oranžna pika na sredini črnega diska je površje zvezde, posneto z instrumentom SPHERE. Čeprav je videti kot pikica, je zvezda v resnici tako velika, da bi v našem osončju segala do Jupitrove orbite. Orjakinja ima več kot tisočkrat večji premer od našega Sonca – 1,2 milijarde kilometrov. FOTO: ESO/P. Kervella/M. Montargès et


»Skozi življenje rdeče orjakinje, kakršna je Betelgeza, ustvarjajo in oddajo ogromne količine materiala še preden postanejo supernove. Z moderno tehnologijo jih lahko preučujemo in zdaj imamo priložnost, da ugotovimo, kakšni so procesi ob izgubi zvezdnega prahu,« je pojasnila Emily Cannon, doktorska študentka na univerzi Leuvenu.

Orion FOTO: Shutterstock
Orion FOTO: Shutterstock

Preberite še:

Komentarji: