Prvo plovilo, ki je pristalo na asteroidu
NEAR Shoemaker je pristal na asteroidu 433 Eros.
Odpri galerijo
NEAR Shoemaker Foto Nasa
Mimo nas je v sredo švignil 2,4 kilometra velik asteroid 1998 OR2. Od nas je bil oddaljen 6,3 milijona kilometrov in ni pomenil nikakršne nevarnosti. A blizuzemeljski asteroidi so za znanstvenike zakladnica informacij, hkrati pa izziv za inženirje, da pripravijo tehnologijo za zaščito našega planeta, če bi večje vesoljsko telo skrenilo s poti in zdrvelo proti nam.
Prva sonda, ki je čisto od blizu proučevala blizuzemeljski asteroid, je bila NEAR Shoemaker. V projektu, vrednem okoli 224 milijonov dolarjev, so se osredotočili na planetoid 433 Eros, drugi največji blizuzemeljski asteroid za 1036 Ganimedom. Je asteroid tipa S, dolg je okoli 33 kilometrov, širok 13 kilometrov, prav toliko tudi visok, pripada pa skupini asteroidov Amorcev. Po obliki spominja na krompir, zato se površinska težnost zelo spreminja. Dnevne temperature so okoli 100 stopinj Celzija, nočne okoli minus 170. Sonce obkroži v 1,76 leta, okoli svoje osi pa se zavrti v 5,3 ure.
Izstrelitev: 17. februarja 1997
NEAR Shomaker, ki so ga poimenovali po ameriškem geologu Eugenu Shoemakerju (1928–1997), je pri Erosu, od Zemlje oddaljenem približno 355 milijonov kilometrov, raziskoval fizične lastnosti, mineralno sestavo in magnetno polje. Na poti do cilja, pri čemer se je kot prvo plovilo, potujoče za orbito Marsa, opiral na sončne celice, je 27. junija 1997 obiskal asteroid 253 Mathilde, kamnu se je približalo na 1200 kilometrov in natančno poslikal skoraj 60 odstotkov površja. Iz podatkov so znanstveniki izluščili, da je okoli 4,5 milijarde let star asteroid manjše gostote, kot so menili pred tem.
Pri odpravi se je kritično zapletlo 20. decembra 1998, ko se niso uspešno prižgali motorji, da bi plovilo usmerili v Erosovo orbito. Sonda se je ponastavila v varni način, zaradi več prižigov motorjev je hitro kopnelo gorivo in plovilo bi skoraj izgubili. Zakaj se je zapletlo, niso ugotovili, a morali so se zateči k rezervnemu načrtu. Tako je tri dni kasneje plovilo asteroid le obletelo s hitrostjo 965 metrov na sekundo pri oddaljenosti 3827 kilometrov in pri tem ugotovilo, da je kamen manjši od pričakovanj in po gostoti podoben Zemljini skorji, našlo je še dva srednje velika kraterja.
Po popravkih smeri so 14. februarja 2000 NEAR Shomeaker vendarle spravili v orbito planetoida. Nato se je počasi približeval površju: 30. aprila 2000 ga je proučeval z višine 50 kilometrov, 13. julija z višine 19 kilometrov, nato se je malo odmaknil, se mu spet približal in končno je 12. februarja 2001 plovilo z izstrelitveno maso 805 kilogramov pristalo na 33 kilometrov dolgem asteroidu. Težaven manever je NEAR Shoemaker preživel in naslednja dva tedna je pošiljal izjemne podatke, predvsem rentgenskega spektrometra, infrardeči se je pokvaril med spuščanjem. Zadnjič se je plovilo Zemlji oglasilo 28. februarja 2001, saj ni več zdržalo hudega mraza. Dve leti kasneje, 10. decembra 2002, so ga Nasini strokovnjaki znova skušali doklicati, a neuspešno.
Z odpravo so ugotovili, da Eros nima magnetnega polja, natančno so proučili njegovo notranjost. Kot so zapisali na spletni strani Nase, je plovilo na Zemljo poslalo okoli 10 odstotkov več podatkov, kot so načrtovali, med drugim je posnel kar 160.000 fotografij.
Prva sonda, ki je čisto od blizu proučevala blizuzemeljski asteroid, je bila NEAR Shoemaker. V projektu, vrednem okoli 224 milijonov dolarjev, so se osredotočili na planetoid 433 Eros, drugi največji blizuzemeljski asteroid za 1036 Ganimedom. Je asteroid tipa S, dolg je okoli 33 kilometrov, širok 13 kilometrov, prav toliko tudi visok, pripada pa skupini asteroidov Amorcev. Po obliki spominja na krompir, zato se površinska težnost zelo spreminja. Dnevne temperature so okoli 100 stopinj Celzija, nočne okoli minus 170. Sonce obkroži v 1,76 leta, okoli svoje osi pa se zavrti v 5,3 ure.
Izstrelitev: 17. februarja 1997
Utirjenje v orbito asteroida: 14. februarja 2000
Pristanek: 12. februarja 2001
Masa: 805 kg
Število posnetih fotografij: 160.000
Energija: 4 solarni paneli, veliki 1,8 krat 1,2 metra
Zadnji stik: 28. februarja 2001
NEAR Shomaker, ki so ga poimenovali po ameriškem geologu Eugenu Shoemakerju (1928–1997), je pri Erosu, od Zemlje oddaljenem približno 355 milijonov kilometrov, raziskoval fizične lastnosti, mineralno sestavo in magnetno polje. Na poti do cilja, pri čemer se je kot prvo plovilo, potujoče za orbito Marsa, opiral na sončne celice, je 27. junija 1997 obiskal asteroid 253 Mathilde, kamnu se je približalo na 1200 kilometrov in natančno poslikal skoraj 60 odstotkov površja. Iz podatkov so znanstveniki izluščili, da je okoli 4,5 milijarde let star asteroid manjše gostote, kot so menili pred tem.
Več v rubriki Kje so naše ladje
Ameriška sonda, ki se bo za pet sekund dotaknila asteroida
Sonda, ki je preživela kanonado s kometa
Sonda, ki potuje na kometu
Ameriška sonda, ki se bo za pet sekund dotaknila asteroida
Sonda, ki je preživela kanonado s kometa
Sonda, ki potuje na kometu
Skoraj usoden zaplet
Pri odpravi se je kritično zapletlo 20. decembra 1998, ko se niso uspešno prižgali motorji, da bi plovilo usmerili v Erosovo orbito. Sonda se je ponastavila v varni način, zaradi več prižigov motorjev je hitro kopnelo gorivo in plovilo bi skoraj izgubili. Zakaj se je zapletlo, niso ugotovili, a morali so se zateči k rezervnemu načrtu. Tako je tri dni kasneje plovilo asteroid le obletelo s hitrostjo 965 metrov na sekundo pri oddaljenosti 3827 kilometrov in pri tem ugotovilo, da je kamen manjši od pričakovanj in po gostoti podoben Zemljini skorji, našlo je še dva srednje velika kraterja.
Po popravkih smeri so 14. februarja 2000 NEAR Shomeaker vendarle spravili v orbito planetoida. Nato se je počasi približeval površju: 30. aprila 2000 ga je proučeval z višine 50 kilometrov, 13. julija z višine 19 kilometrov, nato se je malo odmaknil, se mu spet približal in končno je 12. februarja 2001 plovilo z izstrelitveno maso 805 kilogramov pristalo na 33 kilometrov dolgem asteroidu. Težaven manever je NEAR Shoemaker preživel in naslednja dva tedna je pošiljal izjemne podatke, predvsem rentgenskega spektrometra, infrardeči se je pokvaril med spuščanjem. Zadnjič se je plovilo Zemlji oglasilo 28. februarja 2001, saj ni več zdržalo hudega mraza. Dve leti kasneje, 10. decembra 2002, so ga Nasini strokovnjaki znova skušali doklicati, a neuspešno.
Z odpravo so ugotovili, da Eros nima magnetnega polja, natančno so proučili njegovo notranjost. Kot so zapisali na spletni strani Nase, je plovilo na Zemljo poslalo okoli 10 odstotkov več podatkov, kot so načrtovali, med drugim je posnel kar 160.000 fotografij.
