Radijski signal z bližnje zvezde
Človeštvo že dolgo neuspešno išče znake inteligentnih civilizacij. Nenavaden signal zdaj primerjajo z najbolj znanim Wow! iz leta 1977.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev površja planeta Proksima b, ki kroži okoli rdeče pritlikavke Proksima Kentavra. FOTO: ESO/M. Kornmesser
Iz vesolja sem ter tja ujamemo kaj, česar v tistem trenutku ne znajo logično razložiti. Zdaj se je pojavil nenavaden radijski signal, ki naj bi izviral iz sistema našemu soncu najbližje zvezde Proksima Kentavra, kjer sta najmanj dva planeta. Že leta iščemo odgovor na vprašanje, »kje so vsi«. Je sploh možno, da bi jih imeli tako rekoč pred nosom?
Tudi za signal, ki so ga po poročanju britanskega Guardiana zaznali aprila in maja lani s teleskopom parkes v Avstraliji v projektu Breakthrough Listen, se bo verjetno našla banalna razlaga. Do zdaj so za podobne nenavadnosti našli krivce v kakem človeško izdelanem satelitu ali naravnem pojavu. »Nikoli niso vesoljci,« je rek med astronomi.
Letos smo že doživeli vznemirjenje, ko so na Veneri našli »marsovčke«. No, na Veneri so odkrili fosfin, plin, ki kaže, da v atmosferi morda potekajo organski procesi oziroma da se v oblakih skriva življenje. Kopica znanstvenikov se je lotila preverjanja originalne raziskave in pokazalo se je, da je fosfina precej manj, kot so sprva trdili, vseeno pa vztrajajo, da bi lahko šlo za organske procese. Trenutno v okolici Venere ni sonde, ki bi lahko povedala več. Letos so dognali tudi, da skrivnostni hitri radijski izbruhi, o katerih so ugibali, ali jih morda pošiljajo visokointeligentna bitja, najverjetneje izvirajo iz enih od najbolj nenavadnih zvezd v vesolju, to je magnetarjev. Aprila letos so burili domišljijo tudi posnetki neznanih letečih predmetov, ki jih je objavila ameriška vojska.
Člani projekta Breakthrough Listen so zaznali signal s frekvenco 980 MHz, so zapisali v Guardianu. Prispel naj bi iz smeri Proksime Kentavre, rdeče pritlikavke, 4,2 svetlobna leta od Zemlje. Ob zvezdi sta najmanj dva planeta. Proksima Kentavra b je le nekoliko masivnejši od Zemlje, od zvezde, ki ne oddaja toliko energije kot naša, je oddaljen le 7,5 milijona kilometrov, obkroži pa jo v dobrih enajstih dneh. Po izračunih bi na planetu, ki svoji zvezdi tako kot Luna Zemlji vedno kaže isto stran, lahko bila tekoča voda. A zvezdne nevihte so lahko v nekaj milijonih let planetu tudi odnesle atmosfero, ki je obrambna linija za življenje. Planet Proksima Kentavra c pa je po masi bolj podoben Neptunu in je od zvezde oddaljen 220 milijonov kilometrov, glede na to je malo verjetno, da bi bil primeren za življenje, saj naj bi bilo daleč premrzlo. Člani projekta zdaj pišejo študijo, tako da več podatkov še ni znanih.
Je pa anonimni astronom za Guardian primerjal signal z najbolj znanim signalom Wow!. Tega so 15. avgusta 1977 odkrili v okviru programa za iskanje zunajzemeljskih inteligentnih bitij Seti z radijskim observatorijem Big Ear. Ime je dobil, ker je z rdečim pisalom astronom Jerry Ehman ob podatkih zapisal wow s klicajem. Trajal je 72 sekund, zatem ga niso več ujeli. V več kot 40 letih so podali več pojasnil, da ga je ustvaril komet, sonda izpod človeških rok ali da izvira iz 1800 svetlobnih let oddaljene zvezde, a še vedno ostaja skrivnosten.
V programu Seti so bili neuspešni pri iskanju inteligentnega življenja »tam zunaj«, zdaj iščejo znake v projektu Breakthrough Initiatives, ki ga je leta 2015 v sodelovanju z zdaj že pokojnim fizikom Stephenom Hawkingom oblikoval bogataš Jurij Milner. V projektu Listen z najsodobnejšimi teleskopi po svetu prisluškujejo milijonu nam najbližjih zvezd. Oblikovali bodo tudi sporočilo, ki še najbolje predstavlja Zemljo, ki bi ga razumele tudi druge civilizacije. V vesolje smo sicer zemljani že poslali več stekleničk s sporočili, med drugim jih nosijo sonde pioneer in voyager.
Ob 35. obletnici signala Wow! so z zdaj že porušenega observatorija Arecibo poslali odgovor proti trem različno oddaljenim zvezdam Hipparcos 34511, Hipparcos 33277 in Hipparcos 43587. Iniciativa bo skušala tudi dognati, kakšni so nekateri eksoplaneti v zvezdnem sistemu Alfa Kentavra, katerega del je Proksima Kentavra. Proti sistemu si želijo poslati tudi sonde, ki jih čaka dolga pot.
Tudi za signal, ki so ga po poročanju britanskega Guardiana zaznali aprila in maja lani s teleskopom parkes v Avstraliji v projektu Breakthrough Listen, se bo verjetno našla banalna razlaga. Do zdaj so za podobne nenavadnosti našli krivce v kakem človeško izdelanem satelitu ali naravnem pojavu. »Nikoli niso vesoljci,« je rek med astronomi.
Letos smo že doživeli vznemirjenje, ko so na Veneri našli »marsovčke«. No, na Veneri so odkrili fosfin, plin, ki kaže, da v atmosferi morda potekajo organski procesi oziroma da se v oblakih skriva življenje. Kopica znanstvenikov se je lotila preverjanja originalne raziskave in pokazalo se je, da je fosfina precej manj, kot so sprva trdili, vseeno pa vztrajajo, da bi lahko šlo za organske procese. Trenutno v okolici Venere ni sonde, ki bi lahko povedala več. Letos so dognali tudi, da skrivnostni hitri radijski izbruhi, o katerih so ugibali, ali jih morda pošiljajo visokointeligentna bitja, najverjetneje izvirajo iz enih od najbolj nenavadnih zvezd v vesolju, to je magnetarjev. Aprila letos so burili domišljijo tudi posnetki neznanih letečih predmetov, ki jih je objavila ameriška vojska.
Za kaj gre tokrat?
Člani projekta Breakthrough Listen so zaznali signal s frekvenco 980 MHz, so zapisali v Guardianu. Prispel naj bi iz smeri Proksime Kentavre, rdeče pritlikavke, 4,2 svetlobna leta od Zemlje. Ob zvezdi sta najmanj dva planeta. Proksima Kentavra b je le nekoliko masivnejši od Zemlje, od zvezde, ki ne oddaja toliko energije kot naša, je oddaljen le 7,5 milijona kilometrov, obkroži pa jo v dobrih enajstih dneh. Po izračunih bi na planetu, ki svoji zvezdi tako kot Luna Zemlji vedno kaže isto stran, lahko bila tekoča voda. A zvezdne nevihte so lahko v nekaj milijonih let planetu tudi odnesle atmosfero, ki je obrambna linija za življenje. Planet Proksima Kentavra c pa je po masi bolj podoben Neptunu in je od zvezde oddaljen 220 milijonov kilometrov, glede na to je malo verjetno, da bi bil primeren za življenje, saj naj bi bilo daleč premrzlo. Člani projekta zdaj pišejo študijo, tako da več podatkov še ni znanih.
Signal Wow! so ujeli avgusta 1977. Ponovitve niso doživeli, prav tako še vedno iščejo ustrezno razlago. Foto radijski observatorij Big Ear in NAAPO
Je pa anonimni astronom za Guardian primerjal signal z najbolj znanim signalom Wow!. Tega so 15. avgusta 1977 odkrili v okviru programa za iskanje zunajzemeljskih inteligentnih bitij Seti z radijskim observatorijem Big Ear. Ime je dobil, ker je z rdečim pisalom astronom Jerry Ehman ob podatkih zapisal wow s klicajem. Trajal je 72 sekund, zatem ga niso več ujeli. V več kot 40 letih so podali več pojasnil, da ga je ustvaril komet, sonda izpod človeških rok ali da izvira iz 1800 svetlobnih let oddaljene zvezde, a še vedno ostaja skrivnosten.
V programu Seti so bili neuspešni pri iskanju inteligentnega življenja »tam zunaj«, zdaj iščejo znake v projektu Breakthrough Initiatives, ki ga je leta 2015 v sodelovanju z zdaj že pokojnim fizikom Stephenom Hawkingom oblikoval bogataš Jurij Milner. V projektu Listen z najsodobnejšimi teleskopi po svetu prisluškujejo milijonu nam najbližjih zvezd. Oblikovali bodo tudi sporočilo, ki še najbolje predstavlja Zemljo, ki bi ga razumele tudi druge civilizacije. V vesolje smo sicer zemljani že poslali več stekleničk s sporočili, med drugim jih nosijo sonde pioneer in voyager.
Ob 35. obletnici signala Wow! so z zdaj že porušenega observatorija Arecibo poslali odgovor proti trem različno oddaljenim zvezdam Hipparcos 34511, Hipparcos 33277 in Hipparcos 43587. Iniciativa bo skušala tudi dognati, kakšni so nekateri eksoplaneti v zvezdnem sistemu Alfa Kentavra, katerega del je Proksima Kentavra. Proti sistemu si želijo poslati tudi sonde, ki jih čaka dolga pot.
