Smo kot otroci, ki se igrajo z ognjem

Dr. Mateja Šajna se ukvarja z diskretnimi matematičnimi strukturami, kot so grafi in kombinatorični načrti.
Fotografija: Dr. Mateja Šajna je diplomirala iz uporabne matematike na oddelku za matematiko in mehaniko ljubljanske univerze, magistrirala in doktorirala pa iz diskretne matematike na Univerzi Simona Fraserja v Vancouvru. Od leta 2002 predava na oddelku za matematiko in statistiko Univerze v Ottawi, zadnjih nekaj let kot redna profesorica. Foto Osebni Arhiv
Odpri galerijo
Dr. Mateja Šajna je diplomirala iz uporabne matematike na oddelku za matematiko in mehaniko ljubljanske univerze, magistrirala in doktorirala pa iz diskretne matematike na Univerzi Simona Fraserja v Vancouvru. Od leta 2002 predava na oddelku za matematiko in statistiko Univerze v Ottawi, zadnjih nekaj let kot redna profesorica. Foto Osebni Arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Papir in svinčnik, pa mehek mora biti!
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Ukvarjam se z diskretnimi matematičnimi strukturami, kot so grafi in kombinatorični načrti. Graf sestavljajo vozlišča in povezave med njimi; svetovni splet in družbena omrežja sta dva primera uporabe grafov, ki ju pozna vsak. Če vsako povezavo med dvema vozliščema nadomestimo s poljubno množico vozlišč, ki ji potem rečemo blok, in če ima nastala struktura posebno simetrijo – na primer, če vsak par vozlišč nastopa v natanko enem bloku – potem dobimo kombinatorični načrt. Moja glavna raziskovalna smer je dekompozicija grafov na cikle: predstavljajte si, da povezave v grafu obarvate tako, da vsaka barva predstavlja cikel (oziroma poligon). Nastala struktura je neke vrste kombinatorični načrt.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Delo s študenti prek spleta mi vzame več časa; ni tako učinkovito in ne prinaša enakega zadovoljstva. V semestrih, ko nimam predavanj, pa pravzaprav najdem več časa za raziskovalno delo, ker mi ni treba potovati na konference.
 

Zakaj imate radi znanost?


Najbrž zato, ker sem strašno radovedna!
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Mogoče bo moje interdisciplinarno delo, ki ga sicer štejem za manj pomembno, imelo večji vpliv kot moja glavna, teoretična raziskovalna smer. Razvila sem metodo, imenuje se tranzitivno zaprtje, s katero lahko obdelamo podatke, ki jih je mogoče predstaviti v obliki tako imenovanega mehkega kognitivnega načrta. Tranzitivno zaprtje nam omogoča primerjavo ne samo različnih mnenj, ampak tudi dognanj, ki so različne narave (na primer znanstveno dognanje v primerjavi z osebno izkušnjo ali ljudsko modrostjo). Lahko bi celo rekli, da je skupen jezik, ki da glas tudi strokovnjakom, ki jih do zdaj znanost ni mogla upoštevati.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?


V srednji šoli. A takrat sem sanjarila o pomembnih odkritjih v medicini.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


V prostem času se najraje zatekam v naravo. Vedno znova se vračam h glasbi – klasični, seveda. Kljub pomanjkanju časa še vedno igram klavir, žal ne redno, in nekaj časa sem se precej posvečala petju. Ob koncu napornega semestra pa se vedno najprej nagradim s kakšno dobro knjigo.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Verjetno nepotešljiva žeja po znanju. Znanstveniki smo sicer vseh vrst, z vsemi mogočimi lastnostmi, eni imajo na primer bolj intuitiven pristop, za druge je značilna velika natančnost. Upam pa, da drug drugega dopolnjujemo.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Raje bom povedala, kaj si želim. Prvič to, da bi znanstveniki prevzeli večjo odgovornost za svoja odkritja. Smo kot otroci, ki se igrajo z ognjem; igra je preveč zabavna in napeta, da bi se vprašali, kakšne so lahko posledice, in potem prepuščamo zanamcem, da gasijo požare. Drugič, želim si, da bi širša javnost bolje razumela, da je empirična znanost vedno v nastajanju. Bistvo znanstvene metode je v tem, da nobeno dognanje, nobena teorija ni dokončna, ampak je treba o njej vedno znova podvomiti.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Nikakor ne! In dokler tako mačehovsko ravnamo s svojim planetom, upam, da tudi nihče drug od zemljanov ne bo potoval na Mars!
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Sonce, seveda!
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Einsteina bi povabila – pa ne na kavo, ampak na sprehod v naravi. Predstavljam si ga kot mistika med znanstveniki; kot nekoga, ki kljub prodornemu znanju o največjih skrivnostih tega sveta ni izgubil globokega spoštovanja do narave. Nekoga, ki je kljub svoji modrosti – ali mogoče prav zaradi nje – ohranil nekakšno ponižnost, zavedal se je, da je človeško znanje le kaplja v morje neznanja. Všeč mi je anekdota, kako je odgovoril deklici, ki mu je potožila, da ima v šoli težave z matematiko; namreč, da je prepričan, da so njegove težave z matematiko bistveno večje od njenih.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Priporočila bi film Mož, ki je poznal neskončnost, o indijskem matematiku Ramanudžanu in njegovem mentorju Hardyju. Film živo in pretresljivo prikaže konflikt med tema dvema matematikoma: za Ramanudžana je vsak njegov izrek božanski navdih in ne razume potrebe po strogem dokazu, kakršnega zahteva Hardy.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Dekompozicija grafov se uporablja kot matematični model za določene vrste razporejanje oziroma sestavljanje urnika. Probleme s tega področja je lahko razumeti tudi laiku, a na splošno veljajo za zelo težke; sloviti problem iz Oberwolfacha na primer še do danes nima splošne rešitve, čeprav se z njim ukvarjamo že več kot pol stoletja.

Preberite še:

Komentarji: