Stare in nove grožnje ter trenutki veselja
Redkokdaj tehnologija tako jasno zavzame prestol naše pozornosti, kot ga je letos zavzela (generativna) umetna inteligenca. Vzniknila so vprašanja, kaj zmore oziroma kaj bo še zmogla umetna inteligenca in ali ji bomo kos. Po drugi strani pa nam je narava pokazala, da ji nikakor nismo kos. Mesec za mesecem so se vrstili temperaturni rekordi in leto 2023 je najtoplejše v zgodovini merjenj.
Globalne temperature so bile letos v povprečju za 1,46 stopinje Celzija višje kot v predindustrijski dobi (povprečje v desetletju od leta 1850 do 1900). Ekstremi so postali še bolj ekstremni. Topla morja so poganjala še hujša neurja kot v preteklosti, vročinski valovi so vztrajali več tednov, ne le več dni, gozdni požari so na izsušenih tleh požirali vse pred seboj. Letošnje poletje – junij, julij, avgust – je bilo najtoplejše od leta 1880, sta poročali tako ameriška Nasa kot evropski Copernicus. »Rekordne temperature poleti 2023 niso le niz številk – povzročajo grozljive posledice v resničnem svetu,« je takrat poudaril Nasin administrator Bill Nelson. Z grozo smo spremljali požare v Grčiji, Kanadi, na Havajih, poplave po Evropi – hudo je udarilo tudi po naši Sloveniji. Podobe uničujoče moči narave so klicale k dokončni streznitvi, da se mora človeštvo odmakniti od kurjenja fosilnih goriv, kar so sklenili tudi na podnebni konferenci Cop28 v Dubaju, toda v tem sklepu je polno lukenj, manjkajo pa jasni cilji in časovnice.
Chatgpt in njegovi kolegi
Na posledice naših dejanj, ki prožijo podnebne spremembe, znanost opozarja že leta, vendar se je zgodilo bore malo, čeprav so rešitve jasne in tudi na voljo. Bitko izgubljamo, medtem pa so letos mnogi opozarjali, da se odpira nova fronta, na kateri smo še vedno v veliki prednosti.
Proti koncu leta 2022 se je pojavil chatgpt, ki temelji na velikem jezikovnem modelu. Letos je bil osrednja tema pogovorov. Na voljo je brezplačno (močnejše različice so plačljive), dostopen je prek brskalnika, uporaba je enostavna in zdi se, da smo končno dobili nekaj, kar spominja na tehnologijo iz znanstvenofantastičnih filmov. Z njim smo klepetali, mu postavljali vprašanja in se nasmihali, ko si je odgovore preprosto izmislil. Nasmeh pa hitro izgine z obraza, ko se zavemo, da ni nujno, da bodo njegove izmišljotine vsi ustrezno prepoznali.
Razvile so se dolge, bolj ali manj plodne razprave, kako zajeziti umetno inteligenco, preden postane zares »pametna«. Nekateri največji umi tega sveta so pozvali k moratoriju, politika je iskala rešitve, kako krotiti podjetja, ki stojijo za največjimi jezikovnimi modeli, in kako zaščititi ljudi, ki jim umetna inteligenca krade avtorska dela. Ukvarjali smo se s tem, kako preprečiti vse bolj prepričljive podobe, ustvarjene z umetno inteligenco, v svetu, v katerem že tako ali tako mrgoli dezinformacij in lažnih novic.
Umetna inteligenca prodira v vse pore našega življenja, po eni strani se nekateri bojijo, da jim bo prevzela službo, po drugi strani mnogi poudarjajo, da bi lahko z njo rešili nekatere največje svetovne probleme. Dejstvo je, da lahko modeli obdelajo velikanske količine podatkov.
»Strojno učeni algoritmi so prevladovali v ospredju popularnega dogajanja, kjer me bolj kot čebljanje s pogovornimi boti prevzemajo podobe, kakršne znata ustvarjati dall-e 3 in midjourney. Vseeno pa sem kot navdušenec nad materiali najbolj zastrigel z ušesi, ko so pri Deepmindu novembra pokazali algoritem gnome, za izračunavanje kristalnih struktur anorganskih spojin, s čimer nadaljujejo uspešno delo, ki smo ga v zadnjih letih opazovali pri organskih snoveh z algoritmom alphafold,« komentira Jurij Kristan, stalni sodelavec uredništva Infoteh.
Dr. Matej Huš, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in naš stalni sodelavec na straneh Znanosti, dodaja: »Poleg vsebinskih znanstvenih dosežkov leta, med katerimi najbolj očitnega sploh ni treba posebej navajati, bi opozoril na nekaj dogodkov v infrastrukturi in družbi. Letos se je začela doba eksaskalnih superračunalnikov, saj so v ameriškem nacionalnem laboratoriju v Oak Ridgeu postavili superračunalnik Frontier, ki zmore več kot trilijon računskih operacij na sekundo (predpona eksa pomeni 1018). Prihodnje leto tako zmogljive sisteme odpirajo še v Kaliforniji in Nemčiji, nato pa bodo čedalje pogostejši.«
Pri očitnem napredku umetne inteligence smo dočakali zavedanje, kako pomembna je odprta znanost, še nadaljuje Huš. »Tehnologije, ki umetno inteligenco omogočajo, so večinoma odprte, tudi že veljavni patenti pa se ne izvajajo striktno. Svet brez pytorcha, transformerjev in drugih orodij za razvoj umetne inteligence bi bil zelo drugačen, tehnologija pa dostopna le posvečenim (državam in korporacijam). Napredek poleg sodelovanja najbolj pospešita transparentnost pri rezultatih in deljenje tehnologij med raziskovalci.«
Sreča v vesolju
Raziskovanje vesolja vedno ponuja vznemirljive zgodbe. Med letošnjimi največjimi uspehi sta zagotovo vrnitev kapsule z vzorcem asteroida Bennu in pa avgustovski pristanek indijskega pristajalnika v bližini južnega pola na Luni. To je prvi uspešen pristanek na Luni za to državo in hkrati prvi pristanek kakšne sonde v bližini južnega pola. Indija je zgodovinski uspeh dosegla le nekaj dni po neuspešni ruski odpravi Luna 25, ko je sonda prav tako skušala pristati v kraterju na južnem polu, vendar je pri manevru spuščanja iz orbite imela predolgo prižgane motorje in tako odletela prenizko ter nazadnje strmoglavila na površje. Nekaj mesecev pred tem, aprila, je strmoglavil tudi japonski pristajalnik Hakuto-R, ki bi, če bi bil uspešen, postal prvi zasebni pristajalnik na Luni. Tega bomo verjetno dobili prihodnje leto, saj bo poletelo kar nekaj odprav, ki so jih sestavila zasebna podjetja (ob pomoči vesoljskih agencij).
Indijska vesoljska agencija je nekaj dni po uspešnem pristanku na začetku septembra v vesolje poslala še sondo Aditja L1 za raziskovanje Sonca, japonska agencija pa rentgenski teleskop XRISM in njegovega sopotnika Slim, ki bo skušal pristati na Luni.
Uspešen pristanek kapsule z vzorci asteroida Bennu, ki ga je na Zemljo prinesla sonda Osiris Rex, med dogodke leta v astronomiji oziroma astrofiziki uvršča tudi naš sodelavec, astrofizik dr. Jure Japelj. »Pot proti asteroidu Psyche je začelo istoimensko Nasino plovilo, Esa pa je proti Jupitru in njegovim lunam poslala sondo Juice. O skrivnostih temne snovi in temne energije nas bo učil nov znanstveni satelit Euclid. Tudi nad tem bedi Esa, s katero je vedno bolj povezana tudi Slovenija, ki je pred kratkim zaprosila za polnopravno članstvo v tej organizaciji,« spominja Japelj in dodaja: »Med posameznimi rezultati je še posebej navdušilo odkritje mrmranja vesolja oziroma gravitacijskih valov, povezanih s trki supermasivnih črnih lukenj. V domačih logih pa nas je razveselil Peter Andolšek z osvojenim prvim mestom na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike.«
Jurija Kristana je med vesoljskimi dogodki navdušila prav posebna fotografija vesolja: »Sam bi na prvo mesto vendarle postavil prvo 'fotografijo' naše galaksije, napravljene z zaznavo nevtrinov v observatoriju Icecube, ker odpira čisto nove možnosti v opazovanju naše vsemirske okolice.«
Matej Huš pa je spomnil še na najbolj oddaljeni človeški plovili: »Ni vsa znanost odvisna od herkulske računske moči, saj so letos Nasini inženirji večkrat oživljali ali razhroščevali računalniške sisteme na sondah Voyager 1 in 2, ki po vesolju potujeta že 46 let. Čeprav signali do tja in nazaj potujejo 45 ur, sondi oddajata z močjo kuhinjske varčne žarnice, računalniki pa imajo 69 kilobajtov pomnilnika in zmorejo pičlih 81.000 računskih operacij na sekundo, se še vedno odzivata na ukaze z Zemlje in vestno merita razmere onstran meja našega osončja. Vse to z močjo, ki ne bi zmogla niti odpreti praznega wordovega dokumenta.«
Še naprej je navduševal vesoljski teleskop Jamesa Webba, tako s fantastičnimi posnetki kot z izjemnimi odkritji, med drugim je odkril galaksije, podobno masivne kot naša, ko je bilo vesolje staro le od 500 do 700 milijonov let. Fascinantna so bila nekatera njegova dognanja o atmosferi eksoplanetov, ki bi lahko nakazovala na obstoj življenja. To je morda prisotno tudi na Saturnovi luni Enkelad. Raziskovalci so razkrili, da so v oceanu pod ledenim pokrovom lune odkrili fosfor, to je, poleg ogljika, vodika, dušika, kisika in žvepla, šesti najpomembnejši element za življenje. Že prej so odkrili preostalih pet. Potem ko je začel o neznanih letečih predmetih javno govoriti Pentagon, je letos svoje dodala še Nasa z dognanjem, da ni dokazov, da so za »nerazložljive pojave« krivi vesoljci, a povsem izključiti te razlage tudi ni mogla.
Nadaljevali so se turistični poleti v vesolje, svoje storitve je končno zares zagnal Virgin Galactic, Blue Origin je bil skoraj do konca leta prizemljen zaradi okvare rakete in ugotavljanja vzrokov. Med večjimi »raketnimi« dogodki seveda velja omeniti še Spacexovi izstrelitvi najmogočnejše rakete na svetu, starshipa.
Zdravilo proti debelosti
Čeprav še vedno veliko ljudi oboleva za covidom, številni pa se bojujejo s posledicami dolgotrajnega covida, je svet letos bolezen dodobra potisnil v ozadje. Še vedno pa se spoprijema z epidemijo debelosti, vendar je letos ena največjih zgodb v medicini zdravilo wegovy. »Priznanje za odkritje 'od nikoder' (ki pa se je v resnici že napovedovalo) gre spoznanjem, da se zdravilo za diabetes semaglutid, ki posnema hormon GLP-1, dobro odreže tudi pri zmanjševanju telesne teže in težavah s srcem. Obenem je lepo, da si je Svetlana Mojsov letos končno priborila zasluge za raziskave, ki jih je pred štirimi desetletji začela na GLP-1,« spominja Jurij Kristan.
»Presenetljivo je tudi, kako hitro je mlada tehnologija crispr zrasla v dejansko terapijo, ki jo je pred kratkim odobrila FDA, ameriška uprava za hrano in zdravila, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice,« poudarja sodelavec rubrike Znanost Marin Cvetkovič in dodaja: »Prav tako smo v letu 2023 lahko spremljali uspešno ponovitev fuzijskega preboja, ko so znanstveniki med poskusom pridobili več energije, kot je je bilo vloženo. O preboju lahko govorimo tudi pri posredovanju med računalnikom in možgani: razvili so tehnologijo, ki omogoča branje misli, neuromancerji pa se bodo prav tako razveselili bioračunalnika, ki kombinira vezje z možganskimi celicami in lahko prepoznava glasove. Skokovit napredek je doživelo kvantno računalništvo, kjer so znanstveniki na dobri poti, da iz posameznih molekul zgradijo kvantni računalnik z laserskimi 'optičnimi pincetami'. Izjemna je najdba tri milijone let starega orodja v Afriki, ki ga je uporabljal človečnjak Paranthropus, z njo so se meje našega dojemanja spet pomaknile nazaj – še enkrat se je izkazalo, da ni treba biti človek, da ravnaš človeško.«
Temna stran
»Slaba novica je gotovo konec prostega strojnega dostopa do vsebine na twitterju, ki je vrsto let omogočal zanimive sociološke, politološke in družboslovne raziskave,« še komentira Matej Huš. »Letos je bilo prostega dostopa konec, nove cene pa so previsoke za realistično uporabo v raziskovanju. Hkrati so se s twitterja začeli umikati znanstveniki, ki so ga uporabljali kot komunikacijski kanal, saj se je povečal šum. Platforma je postala prepolna dezinformacij, trolov in nadlegovanja.«
»Drugo neprijetno presenečenje je bil pomp o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki sta ga letos ustvarili kar dve raziskovalni skupini, a so drugi znanstveniki kmalu obe prepričljivo razkrinkali. Toda zgodba je v resnici pozitivna, saj je obakrat znanstvena skupnost razmeroma hitro, v nekaj mesecih, raziskala trditve in jih preverila,« pravi Huš.
Tudi Jurij Kristan, ki za Delo popisuje predvsem tehnološke novice, opominja na zlorabe tehnologije: »Osebno me je v tehnološkem smislu najbolj zaznamovalo dogajanje, ki ni lepo ali optimistično, temveč srhljivo: napredek v rabi dronov na ukrajinski fronti. V dobrem letu in pol smo od poceni letalnikov za izvidniške polete prišli do množičnih napadov s samomorilskimi predelanimi droni, ki so opremljeni s termalnimi kamerami in 'v garaži' napravljenimi vezji z algoritmi za prepoznavo podob. Danes takšni droni, popularno imenovani FPV (za first-person view), povzročijo več kot polovico izgub na obeh straneh. Širše gledano je v tem kontekstu zanimiv tudi razvoj motilcev elektronske in radijske komunikacije.«
