Vročinska past dopustniških dni

Elektronika se med delovanjem segreva že sama od sebe, poletna vročina pa vse skupaj še poslabša.
Fotografija: Prvi alarm, da je napravi prevroče, je počasnejše delovanje. FOTO: Ivo Ravlić/Cropix
Odpri galerijo
Prvi alarm, da je napravi prevroče, je počasnejše delovanje. FOTO: Ivo Ravlić/Cropix

Poletje je en tak prijeten čas. Vsaj za večino ljudi. Nasprotno pa so naše naprave prav v tem letnem času na največji preizkušnji. Z nami morajo preživeti potovanja in dopuste, kjer jih v prvi vrsti ogrožajo nesrečni padci v vodo in na neusmiljeno trde podlage. Saj veste, medtem, ko se odločno poženemo po strmih čereh, da bi fotografirali tisti zares edinstveni sončni zahod.

Še bolj pomembno je, da poleti pritisne vročina. Ta utegne biti precej neizprosna, njen vpliv na računalnike, telefone, tablice in druga orodja, pa se lahko pokaže na različne načine. Od počasnejšega delovanja, samodejnega izklopa, pa vse do skrajnosti, kjer še malo prej delujoča, veliko denarja vredna naprava, ohrani samo še funkcionalnosti navadne opeke.

Težava je v tem, da se elektronika med delovanjem segreva že sama od sebe. Potrošniki pritiskamo, da naprave postajajo vedno zmogljivejše, zato proizvajalci na procesorje in grafične procesorje iz leta v leto nanašajo vedno večje količine tranzistorjev. Ti za svoje delovanje, pa tudi za medsebojno komunikacijo porabljajo velike količino električne energije, katere del se pozneje izloči kot toplota. Da, zato so na te dele računalnika običajno prilepljeni veliki hladilniki, ki poskušajo to toploto odvesti in razpršiti v okolje. Da lahko to učinkovito opravijo, jim mora včasih na pomoč priskočiti še kak ventilator. Procesorji pa niso edine komponente, ki se segrevajo. To počno tudi diski, pomnilnik in posamezni elementi osnovne plošče. In če temu notranjemu segrevanju prištejemo še dvig zunanje temperature, ki je te dni precej opazen, se lahko hitro znajdemo v težavah.


Sam svoj diagnostik


In, kako prepoznati prve znake, da je naši napravi vroče? Prvi alarm je počasnejše delovanje. Danes je jih je velika večina zasnovanih tako, da v primeru pregrevanja osnovna plošča upočasni delovanje segrete komponente. Thermal throttling, kot se temu reče. Največkrat se primeri, da procesor zaradi visokih temperatur zniža svojo notranjo uro in dalje deluje z nekoliko nižjim taktom. Če ste pred dnevi brali o aferici s prenosniki MacBook Pro, ki so z novimi procesorji delovali enako ali celo počasneje od tistih iz prejšnje generacije – razlog je bil natanko to. Procesor se je ob obremenitvah segrel tolikanj, da je moral upočasniti svoje delovanje.

Najboljša preventiva je, da naprav ne nosimo na žgoče opoldansko sonce. FOTO: Jure Eržen
Najboljša preventiva je, da naprav ne nosimo na žgoče opoldansko sonce. FOTO: Jure Eržen


Drugi opozorilni znak je, ko naprava postaja vse glasnejša. Slednje velja bolj za namizne računalnike in prenosnike, ki so za odvajanje toplote opremljeni z ventilatorji. Ti sčasoma izgubljajo svojo učinkovitost, potem ko se na njih ali pa na vhodno-izhodnih zračnih poteh nabere prah, obenem pa leta delovanja načnejo njihove ležaje. Da bi opravili enako dela, so se prisiljeni vrteti vedno hitreje, s tem pa tudi vedno glasneje.  

Za natančnejšo diagnozo si velja omisliti katerega od programov, ki znajo prebrati tipala na osnovni plošči, rezultate pa po posameznih komponentah prikažejo v razpredelnici. Eden takih je HWMonitor, ki je brezplačen in ga najdete na naslovu www.cpuid.com.


… in zdravilec


In, kaj lahko ukrenemo? Pri telefonih in tablicah praktično ničesar. Razen da pazimo in jih predolgo ne izpostavljamo neposrednemu soncu in ne puščamo v parkiranih vozilih. Pri računalnikih, tako namiznih kot prenosnikih, pa najprej preverimo odprtine, skozi katere v napravo prihaja in odhaja zrak. Na prenosnikih so reže za črpanje hladnega zraka običajno na dnu ohišja, izpuh pa bomo najlažje našli tako, da med delovanjem naprave z roko poiščemo del ohišja, od koder piha topel zrak. Za čiščenje si je najbolje omisliti pločevinko stisnjenega zraka, ki se jo da kupiti v bolje opremljenih trgovinah s pisarniško opremo in reže izpihati. Pri tem si lahko pomagamo tudi s kako mehko krtačko. Če to ne zadostuje, je treba zverini pogledati v drobovje. To je nekoliko lažje pri namiznih računalnikih, pri prenosnikih pa odpiranje pokrova raje zaupajte strokovnjaku.

Skratka, tudi tu je nato potrebno očistiti zračne poti, hladilna rebra in ventilatorje. Pozor, da jih ne poškodujemo, je potrebno slednjim med morebitnim izpihovanjem ali čiščenjem z vatirano palčko namočeno v kapljo alkohola, preprečiti vrtenje.
Zadnji ukrep, ki je za laike morda prav tako prezahteven, je menjava termalne paste. Slednjo najdemo na komponentah, opremljenih s hladilnimi elementi. Največkrat je to procesor. Da bi dobili čimbolj učinkovit prenos toplote, se med njenim virom in hladilnikom nahaja še tanek nanos posebne paste. Gre za kremasto zmes, ki zaradi vmešanih kovinskih delcev odlično prevaja toploto. Namen paste je, da iztisne zrak, ki se zaradi majhnih neravnin nahaja med obema elementoma. Zrak je, vemo, odličen izolator in njegova navzočnost bi poslabšala prenos toplote, s tem pa tudi hlajenje. Pasto lahko kupimo v računalniških trgovinah, pred zamenjavo pa si velja prebrati navodila proizvajalca hladilnika oz. servisna navodila za konkreten tip prenosnika.


Pa preventiva?


Poleg tega, da naprav ne nosimo na žgoče opoldansko sonce, je poleti koristno upoštevati še par splošnih nasvetov. Prenosnik skušajmo vedno uporabljati na ravni podlagi. Vem, vsi si radi ogledamo epizodo ali dve priljubljene serije v postelji, toda mehka podlaga, kot je odeja ali celo naša kolena, hitro zaprejo zračne poti. Če že ne morete brez tovrstne posteljne zabave, si omislite kak podstavek, na spletu jih boste našli celo vrsto. Za prvo silo pa bo zadostoval že kak pladenj ali večja knjiga.

Preberite še:

Komentarji: