Webbov teleskop opravil še en test, v Švici pa so našli novo rožico

V izboru novičk tudi o tem, da je bil letošnji september najtoplejši mesec v zgodovini meritev.
Fotografija: Teleskop James Webb FOTO: Nasa/Chris Gunn
Odpri galerijo
Teleskop James Webb FOTO: Nasa/Chris Gunn

Teleskop testiral izstrelitev


Težko pričakovani Webbov vesoljski teleskop je prestal še vsa testiranja, povezana z izstrelitvijo. Pri Nasi so preizkusili, kako vzdržljiva je konstrukcija oziroma ali prenese oglušujoč zvok rakete in vse tresljaje ob izstrelitvi. Vsako komponento teleskopa so večkrat preverili že med razvojem, zdaj pa so testirali celotno konstrukcijo.

»Uspešno dokončanje teh preizkusov je znova velik korak na poti do izstrelitve. Dokazali so, da bo teleskop preživel izstrelitev, ki je najbolj buren del potovanja do orbite, več kot 1,6 milijona kilometrov od Zemlje,« je poudaril Bill Ochs iz Goddardovega centra.

Inženirji so teleskop bombardirali z zvoki visokih in nizkih frekvenc in tresljaji, kakršni bodo na raketi Ariane 5, s katero bo poletel v vesolje, da so nabrali vse potrebne podatke in ti po zagotovilih Nase niso v ničemer odstopali od predvidenih.

Teleskop bo zdaj moral še zadnjič na Zemlji razpreti svoje zrcalo in sončne ščite ter pridobiti zadnjo oceno o pripravljenosti sistemov, nato pa ga bodo odpeljali na izstrelišče v Francoski Gvajani. Webbov teleskop bo največji, najmočnejši in najbolj izpopolnjen vesoljski teleskop doslej. Ne le da se od njega veliko pričakuje, ko bo začel delovati v vesolju, že pri gradnji je zahteval nove procese in pristope. Pri projektu sodeluje 258 podjetij, agencij in univerz – 142 ameriških, 12 kanadskih in 104 iz 12 evropskih držav.

Izstrelili ga bodo oktobra 2021.


Ogromno plastike na dnu oceanov


Avstralski raziskovalci so v študiji, objavljeni na portalu Frontiers in Marine Science, ugotovili, da je na morskem dnu od osem do 14 milijonov ton mikroplastike. V prihodnjih letih bo še več plastike končalo v oceanih, kljub jasnim opozorilom, kako škodljiva je za morski živelj in nazadnje tudi za človeka. V morju naj bi na leto končalo od štiri do osem milijon tonov plastike, ki nikoli zares ne izgine, ampak le razpada na čedalje manjše delce, vse do mikroplastike – to so delci s premerom manj kot pet milimetrov.

Plastične delce pojedo številne živali, od majhnih rakcev do velikih rib in sesalcev, in tako se pomikajo po prehranjevalni verigi navzgor. Mikroplastika se nabira tudi na morskem dnu, našli so jo celo na najglobljih in najbolj odročnih delih oceanov. Z robotsko podmornico so raziskovalci na jugu Avstralije z morskega dna na globini od 1655 do 3062 metrov pobrali 51 vzorcev in v njih odkrili od nič do 13,6 plastičnega delca na gram usedline. Povprečje so pomnožili s površino in prišli do ocene, ki je vsekakor razlog za skrb. V študiji avtorji sicer pišejo, da večina v morje odvržene plastike konča na obali.


Hitra evolucija


Cardamine insueta FOTO: Uzh, Rie Shimizu-Inatsugi
Cardamine insueta FOTO: Uzh, Rie Shimizu-Inatsugi


Nova rastlinska vrsta, poimenovali so jo Cardamine insueta, se je pojavila na območju Urnebodna v švicarskih Alpah, potem ko se je v zadnjih 150 letih gozdnata pokrajina spremenila v travnato. Po ugotovitvah raziskovalcev züriške univerze je nova rastlina, ki spada med kreše, podedovala dve ključni lastnosti matičnih rastlin, ki sta omogočili prilagoditev na nove razmere, ko je človek preoblikoval pokrajino.

Pojav novih vrst je navadno dolgotrajen proces, kot dokazuje Cardamine insueta, pa se lahko zgodi tudi precej hitro. »C. insueta je izjemen primer, ko lahko neposredno analiziramo genetske posebnosti in odziv rastlin na okolje. Ali drugače, opazujemo lahko evolucijo v praksi,« je pojasnila znanstvenica Rie Shimizu Inatsugi. Razložila je, da se je novinka razvila iz dveh rastlin, to sta Cardamine amara, ki raste v tekoči vodi in ob njej, in Cardamine rivularis, ki naseljuje območja z manj vlage. Ko so kmetje območje očistili dreves, se je rodila rastlina, prilagojena na novo življenjsko okolje. Novinka se razmnožuje nespolno, širi se tako, da na listih ustvarja nove poganjke, ki lahko zrastejo v novo rastlino.


Rekordni september


Po podatkih evropskega programa zemeljskega opazovanja je bil letošnji september najtoplejši mesec v zgodovini meritev, za 0,05 stopinje Celzija je presegel prejšnji rekord, izmerjen septembra lani. Kar trije meseci leta 2020 so bili najtoplejši doslej, januar, maj in september, medtem ko sta bila junij in april izenačena s prejšnjimi rekordi, so sporočili iz Kopernikovega programa.

Rekord je neprijetno presenečenje, ker se je nad tropskim delom Tihega oceana oblikovala La Niña, ki povzroča vsaj delno območno ohlajanje. Septembra je bilo še posebej toplo nad severom Sibirije, pretoplo vreme sicer nad Arktičnim krogom vztraja že več mesecev. Rekordne temperature so izmerili v Turčiji, Izraelu in Jordaniji. V Kaliforniji, kjer so se bojevali s hudimi gozdnimi požari, so na začetku meseca izmerili celo 49 stopinj Celzija.

Kalifornija je bila septembra v plamenih. FOTO: Josh Edelson/AFP
Kalifornija je bila septembra v plamenih. FOTO: Josh Edelson/AFP


V povprečju se je svetovna temperatura zvišala za stopinjo glede na predindustrijsko dobo, kar povzroča skrajne vremenske dogodke. Po evropskih podatkih je povprečna temperatura od 70. let do danes vsako desetletje zrasla za 0,2 stopinje Celzija.

Komentarji: