Razvoj platforme namenjene zmanjševanju poškodb nogometašev
Pri profesionalnih nogometaših pride od 12 do 35 poškodb na 1000 ur tekem, medtem ko se pri rekreativcih zgodi več kot 38 poškodb na 1000 ur tekem.
Odpri galerijo
Vsi vadbeni programi so prosto dostopni, vsebujejo natančna navodila za izvedbo in podporno slikovno gradivo. FOTO: Shutterstock
Nogomet je eden od najbolj razširjenih športov v Sloveniji (49.091 registriranih igralcev), vendar se v veliki meri izvaja tudi kot rekreativna dejavnost. V rekreativnem nogometu je problematika poškodb še toliko večja, saj se igralci večinoma ne ogrejejo pravilno, kar poveča tveganje za nastanek poškodbe.
Pri profesionalnih nogometaših pride od 12 do 35 poškodb na 1000 ur tekem, medtem ko se pri rekreativcih zgodi več kot 38 poškodb na 1000 ur tekem. Večina rekreativnih nogometašev se je verjetno že srečala s poškodbo po kateri niso vedeli kako ukrepati.
Za rekreativni nogomet je značilno tudi to, da se poškodbe zelo pogosto ponovijo saj je ukrepanje po poškodbi pomanjkljivo. Poškodbe v rekreativnem nogometu posledično povzročajo odsotnost iz službe in finančno izgubo.
Kljub temu, da danes na spletu lahko najdemo številne vadbene programe za rehabilitacijo in prevencijo različnih poškodb, so njihovi opisi pogosto pomanjkljivi, ne upoštevajo načelo stopnjevanja, niso preverjeni na podlagi znanstvene literature in niso v slovenskem jeziku.
V sklopu Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (Šipk Pono – Razvoj platforme namenjene zmanjševanju poškodb nogometašev) so Fakulteta za vede o zdravju v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije vzpostavile spletno platformo namenjeno zmanjševanju poškodb nogometašev. Večina poškodb v rekreativnem nogometu vključuje poškodbe spodnjih okončin, zato se programi na spletni platformi osredotočajo prav na te poškodbe. Najpogostejše poškodovani deli so stegno (29%), gleženj ali stopalo (19%), koleno (14%) in dimlje (10%).
Zmanjševanje števila poškodb je možno doseči s sodobnimi in na znanstvenih dokazih utemeljenimi preventivnimi in rehabilitacijskimi programi. Spletna platforma je med drugim namenjena tudi rekreativnim igralcem nogometa, ki se pogosto soočajo z akutnimi in kroničnimi poškodbami, pri tem pa nimajo strokovne podpore. Na podlagi znanstvene literature so na spletni platformi predstavljeni preventivni in pozno rehabilitacijski vadbeni protokoli za 10 najbolj pogostih poškodb v nogometu (5 akutnih in 5 kroničnih poškodb).
Za akutne poškodbe je značilno, da se zgodijo ob nenadnem dogodku – padcu, udarcu, doskoku, skoku ali šprintu. Glede na to, da je nogomet kontaktni šport, ki vsebuje veliko dvobojev in visoko intenzivnega gibanja, je pojavnost akutnih poškodb v rekreativnem nogometu zelo visoka. Na spletni platformi lahko najdete informacije o izvedbi rehabilitacijskih in preventivnih programov za: zvin gležnja, poškodbo zadnje stegenske mišice, poškodbo sprednje križne vezi, poškodbo mečne mišice in poškodbo sprednje stegenske mišice.
Pri kroničnih poškodbah gre za bolečino, ki se pojavi postopoma (nima jasnega začetka kot akutna poškodba ob udarcu ali padcu) in se pojavlja večkrat. Kronične poškodbe so nekoliko manj pogoste v rekreativnem nogometu, vendar potrebujejo načrtovan vadbeni program za njihovo odpravljanje. Na spletni platformi so predstavljeni rehabilitacijski in preventivni programi za: patelarno tendinopatijo, ahilarno tendinopatijo, kronično bolečino v dimljah, iliotibialni sindrom in kronično bolečino v ledvenem delu hrbtenice.
Na spletni platformi smo se odločili predstaviti tako rehabilitacijske kot tudi preventivne vadbene programe, saj je neprimerna rehabilitacija poškodbe velik notranji dejavnik tveganja za ponovitev poškodbe. V nogometu je delež ponovne poškodbe zelo visok (npr. zvin gležnja: 9-69%, poškodba zadnje stegenske mišice: 12-43%, različne poškodbe kolena: 30-40%, kronična bolečina v dimljah: 31-50%), zato je za vse igralce priporočljivo, da po poškodbi redno nadaljujejo z izvedbo preventivnih programov za predhodno poškodovan predel.
Vsi vadbeni programi so prosto dostopni, vsebujejo natančna navodila za izvedbo in podporno slikovno gradivo. Vadbeni programi so zasnovani tako, da vsebujejo več težavnostnih stopenj, zato si posameznik lahko izbere/prilagodi program na podlagi svojih sposobnosti, oz. resnosti poškodbe.
Cilj preventivnih programov je odpravljanje mišično/gibalnih neravnovesij ter utrjevanje kakovostnih temeljnih vzorcev gibanja, saj gre za glavna vzvoda ukrepanja zoper kroničnih in akutnih poškodb. Na ta način bomo s spletno platformo omogočili enostavno uporabo in razumevanje, ki bo rekreativnim nogometašem služila kot podpora pri prevencij poškodb in čimprejšnje okrevanje po poškodbi. Končni cilj spletne platforme je dvig ozaveščenosti o pomembnosti vključevanja preventivnih vaj za preprečevanje poškodb tudi pri rekreativnih nogometaših z namenom zmanjšanja števila poškodb.
***
dr. Darjan Smajla, Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem
dr. Nejc Šarabon, Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem; S2P, Science to practice, Ljubljana
Preberite še:
Tri kolesarske poškodbe in TV Slovenija
Tri kolesarske poškodbe in TV Slovenija
Pri profesionalnih nogometaših pride od 12 do 35 poškodb na 1000 ur tekem, medtem ko se pri rekreativcih zgodi več kot 38 poškodb na 1000 ur tekem. Večina rekreativnih nogometašev se je verjetno že srečala s poškodbo po kateri niso vedeli kako ukrepati.
Za rekreativni nogomet je značilno tudi to, da se poškodbe zelo pogosto ponovijo saj je ukrepanje po poškodbi pomanjkljivo. Poškodbe v rekreativnem nogometu posledično povzročajo odsotnost iz službe in finančno izgubo.
Kljub temu, da danes na spletu lahko najdemo številne vadbene programe za rehabilitacijo in prevencijo različnih poškodb, so njihovi opisi pogosto pomanjkljivi, ne upoštevajo načelo stopnjevanja, niso preverjeni na podlagi znanstvene literature in niso v slovenskem jeziku.
V sklopu Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (Šipk Pono – Razvoj platforme namenjene zmanjševanju poškodb nogometašev) so Fakulteta za vede o zdravju v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije vzpostavile spletno platformo namenjeno zmanjševanju poškodb nogometašev. Večina poškodb v rekreativnem nogometu vključuje poškodbe spodnjih okončin, zato se programi na spletni platformi osredotočajo prav na te poškodbe. Najpogostejše poškodovani deli so stegno (29%), gleženj ali stopalo (19%), koleno (14%) in dimlje (10%).
Na spletni platformi smo se odločili predstaviti tako rehabilitacijske kot tudi preventivne vadbene programe, saj je neprimerna rehabilitacija poškodbe velik notranji dejavnik tveganja za ponovitev poškodbe. FOTO: Nirat.pix/Shutterstock
Zmanjševanje števila poškodb je možno doseči s sodobnimi in na znanstvenih dokazih utemeljenimi preventivnimi in rehabilitacijskimi programi. Spletna platforma je med drugim namenjena tudi rekreativnim igralcem nogometa, ki se pogosto soočajo z akutnimi in kroničnimi poškodbami, pri tem pa nimajo strokovne podpore. Na podlagi znanstvene literature so na spletni platformi predstavljeni preventivni in pozno rehabilitacijski vadbeni protokoli za 10 najbolj pogostih poškodb v nogometu (5 akutnih in 5 kroničnih poškodb).
Za akutne poškodbe je značilno, da se zgodijo ob nenadnem dogodku – padcu, udarcu, doskoku, skoku ali šprintu. Glede na to, da je nogomet kontaktni šport, ki vsebuje veliko dvobojev in visoko intenzivnega gibanja, je pojavnost akutnih poškodb v rekreativnem nogometu zelo visoka. Na spletni platformi lahko najdete informacije o izvedbi rehabilitacijskih in preventivnih programov za: zvin gležnja, poškodbo zadnje stegenske mišice, poškodbo sprednje križne vezi, poškodbo mečne mišice in poškodbo sprednje stegenske mišice.
Pri kroničnih poškodbah gre za bolečino, ki se pojavi postopoma (nima jasnega začetka kot akutna poškodba ob udarcu ali padcu) in se pojavlja večkrat. Kronične poškodbe so nekoliko manj pogoste v rekreativnem nogometu, vendar potrebujejo načrtovan vadbeni program za njihovo odpravljanje. Na spletni platformi so predstavljeni rehabilitacijski in preventivni programi za: patelarno tendinopatijo, ahilarno tendinopatijo, kronično bolečino v dimljah, iliotibialni sindrom in kronično bolečino v ledvenem delu hrbtenice.
Na spletni platformi smo se odločili predstaviti tako rehabilitacijske kot tudi preventivne vadbene programe, saj je neprimerna rehabilitacija poškodbe velik notranji dejavnik tveganja za ponovitev poškodbe. V nogometu je delež ponovne poškodbe zelo visok (npr. zvin gležnja: 9-69%, poškodba zadnje stegenske mišice: 12-43%, različne poškodbe kolena: 30-40%, kronična bolečina v dimljah: 31-50%), zato je za vse igralce priporočljivo, da po poškodbi redno nadaljujejo z izvedbo preventivnih programov za predhodno poškodovan predel.
Vsi vadbeni programi so prosto dostopni, vsebujejo natančna navodila za izvedbo in podporno slikovno gradivo. Vadbeni programi so zasnovani tako, da vsebujejo več težavnostnih stopenj, zato si posameznik lahko izbere/prilagodi program na podlagi svojih sposobnosti, oz. resnosti poškodbe.
FOTO: NZS
Cilj preventivnih programov je odpravljanje mišično/gibalnih neravnovesij ter utrjevanje kakovostnih temeljnih vzorcev gibanja, saj gre za glavna vzvoda ukrepanja zoper kroničnih in akutnih poškodb. Na ta način bomo s spletno platformo omogočili enostavno uporabo in razumevanje, ki bo rekreativnim nogometašem služila kot podpora pri prevencij poškodb in čimprejšnje okrevanje po poškodbi. Končni cilj spletne platforme je dvig ozaveščenosti o pomembnosti vključevanja preventivnih vaj za preprečevanje poškodb tudi pri rekreativnih nogometaših z namenom zmanjšanja števila poškodb.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
***
dr. Darjan Smajla, Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem
dr. Nejc Šarabon, Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem; S2P, Science to practice, Ljubljana
