Spanje in lenost - neprecenljivo, tudi za šport

Dobro je vedeti: hiperaktivni ljudje dosegajo manj in živijo krajši čas.
Fotografija: V mislih ponovno preglejmo najtežje trenutke dneva - po možnosti večkrat. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
V mislih ponovno preglejmo najtežje trenutke dneva - po možnosti večkrat. FOTO: Shutterstock

Ali obstaja povezava med povečanim obsegom kakovostnega treninga in količino spanja? Pri švicarskem Datasport se Roy Hinnen sprašuje, koliko bi morali spati, pri treningu, ki ga opravimo vsak teden?
image_alt
Sapica, ki bo ustavila vrtinec

Telo samo po sebi je močno


Gospod Roy jih ima 55 in že skoraj dvajset let trenira športnike, in to od rekreativcev do zelo resnih atletov. Je nekdanji profesionalni triatlonec in je svoj najboljši čas Ironman triatlona dosegel leta 1991 z 8:35. Se pravi, osem ur in petintrideset minut, kar je bilo takrat vrhunsko.

Pravi, da neposredne povezave med povečanim obsegom kakovostnega treninga in količino spanja ni. Ljudje smo pač ustvarjeni tako, da smo fizično sposobni doseči veliko. Za ta namen imamo lahko na voljo veliko energije. To je svetla stran Meseca.

Temna stran je, tako kot na mesecu, manj prijazna: je skrito; a zelo pomembno je vedeti, da postane zanimivo, ko fizični izziv, ki si ga postavimo, spremljata duševni ali čustveni stres. O tem smo pri Poletu že kar nekaj pisali.
Psihološki stres lahko opredelimo kot reakcijo na neprijeten dražljaj v zunanjem okolju posameznika, nanj pa gledamo kot na nesorazmerje med motivacijskimi sistemi nagrajevanja in kaznovanja.
Čustveni stres vključuje izkušnje negativnega vpliva, kot je tesnoba, v okviru fiziološkega odziva na stres, ki vključuje kardiovaskularne in hormonske spremembe.

Če želimo ugotoviti, ali smo si dovolj spočili, lahko dejansko zelo dobro ocenimo samega sebe tako, da vsak dan preverimo lastno počutje pri samem sebi in se vprašamo: se počutim dobro in sem res pripravljen na svoj trening. ali ni tako in nisem?
image_alt
Kot bi se zbudili v novo jutro

Trening. Sam svoja uspavanka


Seveda je tako, kot je to načeloma v življenju, da človek lahko zase največ naredi sam. Torej, če parafraziramo nekega na silo prekinjenega predsednika, ki je dejal : Ne sprašujte se, kaj lahko država stori za vas, ampak kaj lahko vi storite za državo!, je jasno, da si pomagaj sam, in le še na Boga lahko pri tem računaš, drugo pa so iluzije.

-Zelo pomaga, če vsaj dvakrat na teden spimo tako dolgo, kot telo potrebuje.

-Vsakodnevno zadremajmo. O tem smo pisali, 15 do 20 minut in nič več. Bodimo pozorni na svoje sanje: pomemben ni le čas, preživet v postelji, ampak tudi faze REM; REM spanec je obdobje spanja, ki je zelo globoko, v katerem vaše oči in mišice naredijo veliko majhnih gibov. To je obdobje, v katerem se zgodi večina naših sanj. REM je okrajšava za hitro gibanje oči.

-Ljudje potrebujemo različne količine spanja. Zato lahko le sami ocenimo in določimo svoje potrebe po spanju: koliko spanja potrebujemo, da se počutimo spočite?

-Pomembno je, da se lahko umirimo, zberemo in se temeljito izprašamo. Zato se vsak dan pred spanjem vprašajmo, svetuje Roy Hinnen, kaj nas je preko dneva najbolj spravilo v stres. Tudi, če je šlo le za majhen medosebni nesporazum - vzemimo to resno.

-Pred spanjem si je dobro ustvariti določen ritual. Pri nas manj, po svetu pa ljudje pred spanjem molijo; mi lahko beremo knjige o znanstveni fantastiki ali poslušajmo čudovito glasbo, da spodbudimo desno stran možganov. To je tista ustvarjalna polovica, povezana s čustvi in intuicijo. Saj veste, levo polovico našega telesa nadzira desna polovica možganov.

-Spanje je čudovita stvar, vendar ga, kot samega takega, ne cenimo več dovolj. Tudi zato, ker je naša glava vedno napolnjena z dnevnimi dejavnostmi, ali s tistimi, ki nas čakajo jutri. Če vedno dobro spimo, za okrevanje ne potrebujete dodatnih počitnic na plaži - godi pa vseeno, a ne? A resnica je, da bi bili s primernim spancem lahko vedno spočiti. Ne ravno na počitnicah, spočiti pa.

-Pred spanjem ponovimo nekaj, kar je naša,osebna molitev, sploh ni nujno, da v njej omenjamo kakšno višjo silo. To so besede, ki nam dajo moč.

-V mislih ponovno preglejmo najtežje trenutke dneva - po možnosti večkrat. Ne, ni enostavno, to je treba vaditi - tako dolgo, da se lahko vidimo z neposredne bližine, ne da bi se ob tem obsojali. 
Najpomembneje je: pogosteje bodimo leni! FOTO: Shutterstock
Najpomembneje je: pogosteje bodimo leni! FOTO: Shutterstock

Biti len je kul


Najpomembneje je: pogosteje bodimo leni! Nismo šibki ali ničvredni, le leni. Biti len je nekaj izjemno lepega, saj lahko včasih iz te energije nastanejo izjemne ideje!
In ne pozabimo: hiperaktivni ljudje dosegajo manj in živijo krajše.

Komentarji: