Posebna metoda pospravljanja, ki je obnorela svet
Če nas posamezna stvar ne navda z radostjo, jo preprosto zavržemo.
Odpri galerijo
V duhu japonskega minimalizma Marie Kondo zagovarja idejo, da ohranimo le reči, ki nas osrečujejo. FOTO: Promocijsko gradivo
Japonska gurujka pospravljanja Marie Kondo zagotavlja, da se bo z urejenim domom naše življenje korenito spremenilo. Svojo življenjsko filozofijo je zajela v metodi konmari, ki naj bi vsakomur pomagala funkcionalno urediti domovanje ter zagotovila korenito spremembo v načinu razmišljanja in življenja.
Mati dveh otrok, ki je ljubezen do urejanja in razvrščanja začutila v rani mladosti, je pospravljanje dvignila na novo raven. V mednarodni knjižni uspešnici s podrobnimi navodili svetuje, kako lahko v urejenem stanovanju zaživimo novo življenje ter privzamemo nov pogled na svet. Metoda konmari, ki jo Marie Kondo trži kot blagovno znamko, v osnovi poudarja dvoje: odstranjevanje tistega, česar ne potrebujemo, in pragmatično urejanje vsega, kar nam nariše nasmeh na obraz.
Njen knjižni prvenec je izšel leta 2014 in se še vedno visoko uvršča na lestvice knjižnih uspešnic. Delo je bilo prevedeno v več kot 40 jezikov, po svetu so ga prodali več kot 8,5 milijona izvodov. Letos je ugledala luč sveta njena TV-serija na Netflixu, kjer skrbno urejena Marie nudi pomoč posameznikom, ki se ne znajo znebiti nereda. Koliko je Netflix plačal za TV-serijo, ni znano, je pa predvidenih osem epizod pred velikimi in malimi zasloni naletelo na zvesto občinstvo.
Drobna in nasmejana Japonka se v vsaki epizodi v velikem črnem kombiju in ob spremstvu prevajalke pripelje k družini ter ji pomaga pospraviti in organizirati dom. Vsaki družini, ki jo obišče, obljubi, da bodo svoj dom pospravili le enkrat ter z metodo konmari dosegli trajne rezultate.
Za njen tretji priročnik, ki naj bi prišel na knjižne police spomladi 2020, so se na dražbi potegovale številne založniške hiše. Pri nastanku dela Veselje na delu: umetnost pospravljanja vam bo spremenila kariero je danes 34-letna Marie Kondo sodelovala s Scottom Sonensheinom, profesorjem menedžmenta z vodilne ameriške raziskovalne ekonomske univerze Rice. Delo bo izšlo pri založbi Little, Brown Book Group, kjer so za nasvete izpod peresa japonske gurujke pospravljanja plačali sedemmestno številko.
Konmari ni le niz pravil, temveč zahteva od posameznika, da korenito spremeni način razmišljanja ter življenja. Železno pravilo pospravljanja je, da se je treba znebiti vsega, kar nam ne vzbuja radosti. Merilo izločanja je občutek veselja – če nas posamezna stvar ne navda z radostjo, jo preprosto zavržemo. Najlaže je začeti z oblačili, svetuje, nato se počasi dokopljemo do knjig, dokumentov in papirjev ter si za konec pustimo najtežjo nalogo razvrščanja spominkov. »Med pospravljanjem je pomembno, da na stvari s svojimi dlanmi prenesete ljubezen,« je le eno izmed vodil uspešne Japonke, ki že načinu zlaganja pripisuje velik pomen.
Sestavni del moderne družbe je potrošništvo, saj je usmerjena k nenehni uporabi in kopičenju materialnih dobrin. Z globalno dostopnostjo in množično proizvodnjo stvari izgubljajo pomen, metoda konmari pa uči, kako do zasebne lastnine razviti spoštljiv odnos. Diskurz potrošništva je na Japonskem vpet v drugačen okvir, saj je dežela vzhajajočega sonca močno prepletena s tradicijo, ki temelji na krepostih, kot so marljivost, varčnost, ponižnost in spoštovanje.
Problematiziranja neurejenega načina življenja so se v preteklosti lotile številne resničnostne oddaje, ki si želijo prikazati, kako posameznik lahko razvije destruktiven odnos do materialnih stvari. V uvodnih špicah so prikazani ljudje, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih ter se utapljajo v krami. Za grozljivimi prizori tiči patološki razlog: osebe se večinoma spoprijemajo s ponavljajočimi se težavami, ki nastopijo, ko želijo doseči ugodje. Zaradi kopičenja neuporabnih stvari izgubijo nadzor nad življenjem. Na materialne stvari so čustveno navezani in se ne morejo ločiti niti od neuporabnih stvari, saj vsemu pripisujejo edinstveno vrednost.
Po drugi strani lahko tudi pospravljanje preraste v motnjo, ki posameznika vsakodnevno ovira ter bistveno vpliva na kakovost njegovega življenja. »Motnja se razvije, ko posameznik z različnimi načini blaži tesnobo, ki se pojavi ob obsesijah. Če preneha to vedenje, bo tesnoba narasla, zato vedenje ponavlja, kar ovira njegovo funkcioniranje,« je pojasnila Nuša Klinar, psihologinja iz centra za psihološko svetovanje Persona. Obsesivno-kompulzivna motnja je četrta najpogostejša anksiozna motnja, ki se lahko pojavi v poljubni starosti. Za njen razvoj so po besedah Nuše Klinar bolj dovzetni ljudje s pretirano izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so perfekcionizem, visoki moralni standardi, pretirana odgovornost, samokritičnost ter nizka toleranca negotovosti.
Mati dveh otrok, ki je ljubezen do urejanja in razvrščanja začutila v rani mladosti, je pospravljanje dvignila na novo raven. V mednarodni knjižni uspešnici s podrobnimi navodili svetuje, kako lahko v urejenem stanovanju zaživimo novo življenje ter privzamemo nov pogled na svet. Metoda konmari, ki jo Marie Kondo trži kot blagovno znamko, v osnovi poudarja dvoje: odstranjevanje tistega, česar ne potrebujemo, in pragmatično urejanje vsega, kar nam nariše nasmeh na obraz.
Japonska Mary Poppins
Njen knjižni prvenec je izšel leta 2014 in se še vedno visoko uvršča na lestvice knjižnih uspešnic. Delo je bilo prevedeno v več kot 40 jezikov, po svetu so ga prodali več kot 8,5 milijona izvodov. Letos je ugledala luč sveta njena TV-serija na Netflixu, kjer skrbno urejena Marie nudi pomoč posameznikom, ki se ne znajo znebiti nereda. Koliko je Netflix plačal za TV-serijo, ni znano, je pa predvidenih osem epizod pred velikimi in malimi zasloni naletelo na zvesto občinstvo.
Drobna in nasmejana Japonka se v vsaki epizodi v velikem črnem kombiju in ob spremstvu prevajalke pripelje k družini ter ji pomaga pospraviti in organizirati dom. Vsaki družini, ki jo obišče, obljubi, da bodo svoj dom pospravili le enkrat ter z metodo konmari dosegli trajne rezultate.
Za njen tretji priročnik, ki naj bi prišel na knjižne police spomladi 2020, so se na dražbi potegovale številne založniške hiše. Pri nastanku dela Veselje na delu: umetnost pospravljanja vam bo spremenila kariero je danes 34-letna Marie Kondo sodelovala s Scottom Sonensheinom, profesorjem menedžmenta z vodilne ameriške raziskovalne ekonomske univerze Rice. Delo bo izšlo pri založbi Little, Brown Book Group, kjer so za nasvete izpod peresa japonske gurujke pospravljanja plačali sedemmestno številko.
- Pri založbi Učila International je izšel slovenski prevod njene knjige.
- Naklada presega 8000 izvodov.
- Certificirani svetovalec za konmari računa dobrih 150 evrov na uro.
- Leta 2015 je revija Time Marie Kondo uvrstila med sto najvplivnejših ljudi na svetu.
Z metodo konmari do urejenega življenja
Konmari ni le niz pravil, temveč zahteva od posameznika, da korenito spremeni način razmišljanja ter življenja. Železno pravilo pospravljanja je, da se je treba znebiti vsega, kar nam ne vzbuja radosti. Merilo izločanja je občutek veselja – če nas posamezna stvar ne navda z radostjo, jo preprosto zavržemo. Najlaže je začeti z oblačili, svetuje, nato se počasi dokopljemo do knjig, dokumentov in papirjev ter si za konec pustimo najtežjo nalogo razvrščanja spominkov. »Med pospravljanjem je pomembno, da na stvari s svojimi dlanmi prenesete ljubezen,« je le eno izmed vodil uspešne Japonke, ki že načinu zlaganja pripisuje velik pomen.
Sestavni del moderne družbe je potrošništvo, saj je usmerjena k nenehni uporabi in kopičenju materialnih dobrin. Z globalno dostopnostjo in množično proizvodnjo stvari izgubljajo pomen, metoda konmari pa uči, kako do zasebne lastnine razviti spoštljiv odnos. Diskurz potrošništva je na Japonskem vpet v drugačen okvir, saj je dežela vzhajajočega sonca močno prepletena s tradicijo, ki temelji na krepostih, kot so marljivost, varčnost, ponižnost in spoštovanje.
Pospravljanje kot motnja?
Problematiziranja neurejenega načina življenja so se v preteklosti lotile številne resničnostne oddaje, ki si želijo prikazati, kako posameznik lahko razvije destruktiven odnos do materialnih stvari. V uvodnih špicah so prikazani ljudje, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih ter se utapljajo v krami. Za grozljivimi prizori tiči patološki razlog: osebe se večinoma spoprijemajo s ponavljajočimi se težavami, ki nastopijo, ko želijo doseči ugodje. Zaradi kopičenja neuporabnih stvari izgubijo nadzor nad življenjem. Na materialne stvari so čustveno navezani in se ne morejo ločiti niti od neuporabnih stvari, saj vsemu pripisujejo edinstveno vrednost.
Po drugi strani lahko tudi pospravljanje preraste v motnjo, ki posameznika vsakodnevno ovira ter bistveno vpliva na kakovost njegovega življenja. »Motnja se razvije, ko posameznik z različnimi načini blaži tesnobo, ki se pojavi ob obsesijah. Če preneha to vedenje, bo tesnoba narasla, zato vedenje ponavlja, kar ovira njegovo funkcioniranje,« je pojasnila Nuša Klinar, psihologinja iz centra za psihološko svetovanje Persona. Obsesivno-kompulzivna motnja je četrta najpogostejša anksiozna motnja, ki se lahko pojavi v poljubni starosti. Za njen razvoj so po besedah Nuše Klinar bolj dovzetni ljudje s pretirano izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so perfekcionizem, visoki moralni standardi, pretirana odgovornost, samokritičnost ter nizka toleranca negotovosti.
