Korporacije utirajo pot francoski shemi Nutri-score

Štirideset akterjev je Komisijo pozvalo k uvedbi enotnega označevanja hranilne vrednosti po vzoru sheme Nutri-score. Ta bo odločila leta 2022.
Fotografija: Shema ocenjuje živila s črkami od A do E in petimi barvami, pri čemer zelena barva in črka A predstavlja živilo z najustreznejšo hranilno sestavo. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Shema ocenjuje živila s črkami od A do E in petimi barvami, pri čemer zelena barva in črka A predstavlja živilo z najustreznejšo hranilno sestavo. FOTO: Leon Vidic

Evropska komisija se na presenečenje mnogih v strategiji za bolj trajnostne prehranske sisteme Od kmetije do vilic (Farm to Fork) glede obveznega enotnega označevanja hranilne vrednosti živil na sprednji strani embalaže ni izrekla za nobeno od uveljavljenih shem, a v evropskih državah vse bolj uveljavlja francoska shema Nutri-score.

Novembra lani jo je švicarska multinacionalka Nestlé uvedla za označevanje nekaterih svojih izdelkov v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in Švici, junija letos pa še v Španiji in na Portugalskem. Mlekarski gigant Danone je to shemo pri svojih izdelkih uvedel v Španiji in še prej v Franciji, Belgiji, Nemčiji in na začetku lanskega leta tudi v Sloveniji.



Multinacionalki sta bili dve od skoraj 40 akterjev od organizacij za varstvo potrošnikov, prek akademikov do živilskih podjetij in trgovcev, ki so komisijo pred objavo strategije Od kmetije do vilic pozvali, naj shemo Nutri-score predlaga kot obvezno enotno shemo za označevanje hranilne vrednosti živil v EU. Generalna direktorica Evropske potrošniške organizacije BEUC Monique Goyens je v izjavi k tem pozivu povedala, da so stopnje čezmerne teže in debelosti v EU »skrb vzbujajoče visoke«, zato je »potrošnike nujno treba opremiti z orodji, ki jim bodo pomagala k bolj zdravim odločitvam pri nakupovanju živil«.

Ivo Mechels, izvršni direktor organizacije Euroconsumers, je dejal, da so raziskave v več državah pokazale, da je Nutri-score najlažje razumljiva shema in najučinkovitejša pomoč potrošnikom pri primerjanju hranilne vrednosti živil med različnimi kategorijami živilskih izdelkov«.
 

Po zgledu energetskih nalepk


Črkovno-barvno shemo Nutri-score, ki spominja na energetske nalepke pri gospodinjskih aparatih, je razvil francoski inštitut za javno zdravje, francoska vlada pa jo je marca leta 2017 odobrila za označevanje hranilne vrednosti prehranskih izdelkov na svojem trgu. Shema uporablja algoritem, ki živilom podeljuje točke od minus 15 do plus 50, pri čemer pozitivne točke dobijo živila, ki vsebujejo več beljakovin, sadja in vlaknin, negativne pa tista, ki vsebujejo več nasičenih maščob, sladkorja in natrija (soli). Točke se seštevajo v končne ocene, označene s črkami od A do E, in petimi barvami, pri čemer zelena in črka A predstavlja živilo z najustreznejšo hranilno sestavo, rdeča in črka E pa z najmanj ustrezno hranilno sestavo.

Označevanje hranilne vrednosti živil na zadnji strani embalaže je po evropski zakonodaji obvezno, dodatno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže pa prostovoljno. Pravo EU državam prepoveduje enostransko uvedbo obvezne sheme označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, izdajo pa lahko priporočila. Nutri-score so kot primerno prostovoljno shemo potrdili belgijski, španski, nemški in nizozemski inštitut za javno zdravje, evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija. Na Portugalskem, v Švici, Avstriji in Sloveniji pa jo nekatere korporacije in trgovske verige uvajajo, čeprav je pristojni državni organi niso posebej priporočili.
 

Italija v bran mediteranski dieti


Nutri-score je tarča kritikov čezmernega uživanja mesa, ki pravijo, da bi po njenem sistemu več točk lahko dobili mesni izdelki (zaradi visoke vsebnosti beljakovin). Največja nasprotnica med državami pa je Italija, ki si prizadeva za uveljavitev svoje sheme Nutriform. Kot ena od zibelk mediteranske diete se namreč boji, da bi bila z uveljavitvijo Nutri-scora nekatera njena tradicionalna živila, kot so parmski pršut, sira parmigiano reggiano in grana padano ter oljčno olje, uvrščena med nezdrava. Njen protipredlog, shema Nutriform, temelji na dnevnih priporočenih vrednostih posameznih hranil oziroma porcijah, o velikosti katerih sicer odločajo proizvajalci, medtem ko Nutri-score temelji na izračunu na podlagi 100 gramov živila.

Komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je ob predstavitvi strategije 20. maja napovedala, da bo komisija odločitev o obvezni enotni shemi označevanja hranilne vrednosti živil predstavila v zadnji četrtini leta 2022, še prej bo opravila oceno učinka različnih sedanjih shem.

Preberite še:

Komentarji: