Novi davki v času gospodarskega ohlajanja prenagljena poteza

Fiskalni svet v mesečnem poročilu opozarja, da so do sedaj sprejeti ukrepi iskanja sredstev za popoplavno obnovo prenagljeni in da bi morala držav pri načrtovanju sanacije iskati rezerve v odhodkih. Po prvi oceni je imel državni proračun v prvih osmih mesecih 735 milijonov evrov primanjkljaja.

»Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično še ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo nekatere do sedaj sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru načrta okrevanja in obnove, kjer se Slovenija ob kratkih rokih za izvedbo že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti,« je jasen fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih.

Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih leta 2023 primanjkljaj v višini 735 milijonov evrov, ki je brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije (161 milijonov evrov) in ukrepov za blažitev draginje (479 milijonov evrov) znašal 95 milijonov evrov.

Po teh podatkih je zgolj avgusta primanjkljaj znašal 154 milijonov evrov, kar je drugi najvišji avgustovski primanjkljaj po vstopu Slovenije v EU. Avgust je praviloma za državno blagajno dokaj miren mesec in v zadnjih desetih letih je bil kar šestkrat ustvarjen mesečni proračunski presežek, je razvidno iz podatkov ministrstva za finance. Največji avgustovski primanjkljaja je bil sicer ustvarjen leta 2021, ko je država zaradi stroškov povezanih z epidemijo ustvarila 171 milijonov evrov primanjkljaja. Podrobnosti avgustovske realizacije proračuna sicer še niso povsem razvidne, vendar pa tako velik primanjkljaj ni posledica poplav, ampak predvsem splošne rasti javne porabe.

Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v prihodnjih letih. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna za leto 2023 namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 milijarde evrov. To bi bilo milijardo evrov več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije. Dejanska realizacija primanjkljaja do konca leta v obsegu, omogočenem z rebalansom, bi bila po oceni Fiskalnega sveta ob številnih izzivih neupravičena. Ob predstavitvi proračunov za leti 2024 in 2025 pričakujemo, da bo predstavljena tudi realistična ocena letošnje realizacije, ki bi morala biti edina ustrezna osnova za pripravo projekcij.

Fiskalni svet je avgustovsko naravno nesrečo označil kot izjemen makroekonomski in javnofinančni šok.