Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Begunje – Zgodba o mučenju, uporništvu in smrti

Nacistični zapor v Begunjah je bil prizorišče strahovitih zločinov. Četrtega maja 1945 so partizani Begunje osvobodili.
Napis na steni v jetnišnici Begunje je danes eksponat v Muzeju talcev. FOTO: Dejan Javornik
Napis na steni v jetnišnici Begunje je danes eksponat v Muzeju talcev. FOTO: Dejan Javornik
Vlasta Felc
3. 5. 2025 | 05:00
49:59

V nadaljevanju preberite:

Nekateri so šli iz Begunj kot talci na morišče, nekateri v koncentracijska taborišča. Begunje so bile mučilnica. Ko je nemško sodišče leta 1984 presojalo o zločinih enega od glavnih rabljev, je presodilo, da je bil kriv očitanih mu dejanj.

Aprila 1941 je del Gorenjske najprej zasedla italijanska, za njo je prišla nemška vojska. Okupator si lasti vse. Tudi jezik. Janez postane Johann, Begunje so Vigaun. V Begunjah je bila v nekdanji graščini Katzenstein od leta 1875 ženska kaznilnica. Vodila jo je Družba usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega. Nemci so jo zasedli 1. maja 1941. Dvaindvajset sester usmiljenk so odslovili takoj, zadnjih trinajst v začetku oktobra 1942. Junija 1941 so mlajše in zdrave obsojenke odpeljali na delo na Koroško. Sledile so jim starejše, telesno in duševno bolne. V Nemčiji so izginile. Približno tretjina od 300 kaznjenk je ostala. Nekaj časa je lahko ostal tudi nekdanji kaznilniški kurat France Hiti. V začetku so mu še dovolili, da je lahko spovedal na smrt obsojene, od decembra 1941 pa ne več.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine