Letos lov na ženski rekord, na jubilejni leta 2020 pa še na moškega

Nezadržno se bliža največji slovenski tekaški konec tedna, od četrtka, 24. 10., do nedelje, 27. 10., bomo spremljali dogajanje na 24. ljubljanskem maratonu. Lanska prireditev z izjemnim rekordom Kasaya Sisaya Lemme (2;04:58) je prirediteljem letvico postavila izjemno visoko. Pogoje za zlati znak Svetovne atletske zveze so izpolnili, novega rekorda pa pri moških to pot ne bodo lovili. Bržkone bo to izziv za prihodnje leto, ko bo »Ljubljanc« praznoval četrt stoletja.

»V tekaškem svetu je ta čas veliko pozitivne energije po izjemnih dosežkih na Dunaju in v Chicagu, kjer smo videli prvi maratonski moški tek pod dvema urama in nov ženski svetovni rekord. Mi smo v startnih položajih, priprave so na vrhuncu, prepričan sem, da bodo tekači in gledalci doživeli nov spektakel. Ali bo v duhu Dunaja in Chicaga tudi na ljubljanskem maratonu postavljen nov rekord, ne morem z gotovostjo napovedati, trudimo pa se. Povabljenih je nekaj vrhunskih tekačev in tekačic, tudi trasa je na nekaterih mestih spremenjena in izboljšana. Manjkajo samo še spodbuda gledalcev in ustrezne vremenske razmere,« je povedal Danilo Ferjančič, novi predsednik organizacijskega odbora maratona, ki se tako kot pri sorodnih prireditvah po svetu sooča s trendom upada števila udeležencev.




 

Nova strategija in jubilej

»Vrhunec ljubljanskega maratona je bilo leto 2015, ko je na 10, 21 in 42 kilometrov nastopilo 16.500 tekačev, odtlej število vseskozi upada. Lani smo imeli na teh razdaljah nekaj manj kot 14.000 udeležencev, tudi letos imamo slabih 14.000 prijav, bomo videli, koliko od teh tekačev bo prišlo na start. S tem trendom se je treba soočiti. To terja razmislek o tem, kaj je danes ljubljanski maraton in kaj bo jutri, kaj tekačem pomeni v športnem smislu in kaj kot dogodek za mesto, obiskovalce in okolico. Naj bo to pretežno domači dogodek ali želimo privabiti vrhunske tuje tekače, več tistih, ki bodo pretekli maratonsko razdaljo. Ali želimo vrhunske rezultate, kar stane, ali vse hkrati, tudi spodbudo in vzgojo za zdrav način življenja mladine. O tem se moramo pogovoriti in zastaviti osvežene strateške usmeritve. To bomo storili takoj po 27. oktobru, želja je, da bi imeli do konca prvega kvartala 2020 nov dokument, ki bo odgovoril na ta vprašanja,« je še povedal Ferjančič in dodal, da so ta čas vse misli in energija usmerjeni v letošnjo prireditev, da pa razmišljajo tudi o jubilejnem 25. maratonu, za katerega se bodo potrudili, da bo nekaj posebnega.
 

Moški 2;06, ženske 2;21

To najbrž vključuje tudi lov na novo najboljšo ljubljansko znamko, ki ga za letos v moški konkurenci ne napovedujejo. »Pred tremi tedni je bil na sporedu berlinski maraton, na katerem je bil zmagovalec le tri sekunde od svetovnega rekorda. Naš lanski zmagovalec Lemma je bil na tem maratonu tretji, za pol minute je popravil svoj rekord, tako se vidi, kakšno kakovost smo imeli lani. Lemmo smo hoteli v Ljubljani tudi letos, vendar je hotel na vsak način teči v Berlinu, ne glede na denar, ki smo mu ga ponudili. Na podlagi lanskega rezultata smo sicer dosegli izjemen ugled. Še vedno je to deseti najboljši zmagovalni čas vseh maratonov doslej. Težko je bilo postaviti cilje za letos, ko je bilo jasno, da Lemme ne bo, smo si za cilj pri moških postavili še vedno odličen čas 2;06, pri ženskah pa bomo lovili rekord proge na okoli 2;21. Lov na nov moški rekord bo morda izziv za jubilejni 25. maraton,« je dejal Gabrijel Ambrožič, ki skrbi za udeležbo vrhunskih tekačev na ljubljanskem maratonu.

Priznal je, da je s težavo dosegel merila, ki jih narekuje zlati znak IAAF. »Morali smo privabiti po šest tekmovalcev in tekmovalk, ki so med 150 na svetovnih tablicah, veliko truda smo vložili tudi v to, da smo izpolnili tudi evropsko kvoto, štiri do šest evropskih tekačev in tekačic med prvih sto. Takšnih je zelo malo, treba jih je preplačati, da dobiš takšne tekmovalce,« je nadaljeval Ambrožič, ki je »priskrbel« štiri tekače, sposobne teči okoli 2;06. Med njimi je najvišje rangiran (7.) Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay z najboljšim časom 2;05:56. Pri ženskah bodo na startu tudi štiri tekmovalke, sposobne izboljšati lanski rekord Visiline Jepkesho (2;22:58). Dogovorili so se že s tekačico z najboljšim časom 2;20, vendar se je poškodovala. Zdaj je najvišje rangirana (46) med nastopajočimi Hebtegebrel Shitaye Eshete, ki zastopa Bahrajn, njen najboljši dosežek pa je 2;22:39.

»Poskrbeli smo tudi za nabor slovenskih tekačev, 38 jih je na startnem seznamu za DP. Nagrade bodo za najboljše enake kot lani, denarne nagrade prejme po pet najboljših tekačev in tekačic, posebej pa tudi najboljši trije Slovenci in Slovenke,« je Ambrožič povedal o domači zasedbi, v kateri bodo tudi Rok Puhar, Primož Kobe, Matic Modic, Barbara Trunkelj in Helena Javornik.


 

Spremembi v Rožni dolini in na Rudniku

Po prireditveni plati ni velikih sprememb, je povedal direktor maratona Gojko Zalokar. »Program je enak kot prejšnja leta, začnemo v četrtek s sejmom Tečem na Gospodarskem razstavišču. Progo maratona smo nekoliko popravili, da bi bila čim lažja, hitrejša in čim bolj atraktivna. V Rožni dolini in na Rudniku smo spremenili progo in certificirali vse tri dolžine. Sledimo zlatemu znaku, vse mora biti skladno s pravili,« je dejal Zalokar, ki si želi, da bi morali udeleženci priti na start z zdravniškim potrdilom, da so brez zapletov sposobni odteči želeno razdaljo.

»V tujini tekači ne morejo na start brez potrdila o zdravstveni sposobnosti, pri nas se okoli tega borimo z birokratskimi mlini na veter. Tovrstni pregledi so samoplačniški in stanejo dvakrat več kot udeležba na maratonu. Tako pregledov ne moremo zahtevati, priporočamo pa pregled mesec dni pred maratonom, vsak posameznik se odloči, ali ga bo opravil. Prijavnino smo sicer zvišali za pet evrov, morda je tudi zaradi tega manjše število prijav, vendar smo z njim zadovoljni. Z manj udeleženci se dvigne raven po organizacijski in varnostni plati. Naša zdravniška služba z defibrilatorji bo v pripravljenosti na osmih točkah, tako bo možna čim hitrejša pomoč, če bo imel kdo težave s srcem. Pri tekačih, ki bodo narekovali tempo, smo razširili nabor, od tempa tri ure do pet ur bo na vsakih 15 minut tempo tekač. Vsak, ki meri na določen rezultat, se lahko usmerja po tem tekaču.

Predvidenih je tudi pet startnih con, razdeljenih na predviden čas, ki naj bi ga kdo dosegel. Zapora cest je klasična, v soboto za teke najmlajših samo v središču mesta, v nedeljo bo polovica Ljubljane zaprta od 8. do 16. ure. Organizirani bodo posebni prehodi,« je še povedal Zalokar, pri tem pa je ljubljanski župan Zoran Janković dodal: »Meščane in meščanke prosim za razumevanje, vedo, kje poteka trasa. Čakam vas na maratonu, kdor preteče v petih urah, dobi petko. Upad udeležencev pa ni problem, veseli me, da je sobota polna, ko pridejo najmlajši. Ljubljana za prepoznavnost ne potrebuje svetovnega rekorda, branila pa se ga tudi ne bi. Če bi se lotili lova na svetovni rekord, denar ne bo problem.«

Ali bo to cilj za jubilej prihodnje leto, bo pokazal čas. Najprej je treba pod streho spraviti letošnji maraton, na katerega je ob manjšem številu prijavljenih še možna dodatna prijava od četrtka, 24. 10., na sejmu Tečem.