
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dolgo je novica visela v zraku, ob koncu rednega dela in v pripravah na nabor lige NBA pred novo sezono pa dobila potrditev. Legendarni Gregg Popovich se dokončno poslavlja s trenerskega stolčka San Antonio Spurs, kjer je kar 29 let izjemno vodil moštvo in se zapisal v zgodovino kot eden najboljših trenerjev vseh časov.
Popovich je bil s klopi odsoten od začetka novembra, ko se je zaradi možganske kapi umaknil stran od moštva in prepustil vodenje moštva Mitchu Johnsonu. Ob koncu februarja je na srečanju z igralci zatrdil, da se bo v prihodnje poskušal vrniti na klop, aprila pa je bil zaradi novih zdravstvenih težav 76-letnik znova hospitaliziran.
»Moja strast in ljubezen do košarke ostajata enaka, a je prišel čas, da se poslovim kot trener. Večno bom hvaležen moštvu, igralcem, pomočnikom in mestu, ki mi je dalo tako veliko,« je v izjavi za javnost povedal Popovich. Z delom v moštvu San Antonio Spurs je začel že leta 1988 kot pomočnik Larryju Brownu, delo glavnega trenerja pa je opravljal od decembra 1996.
S 1422 zmagami v rednem delu lige NBA je Popovich rekorder, je tudi član Naismithove košarkarske hiše slavnih. V karieri je najlepše obdobje preživel s Timom Duncanom, med leti 1998 in 2019 je San Antonio kar 22-krat zapored popeljal v končnico. Osvojil je pet šampionskih prstanov, trikrat je bil izbran za trenerja leta.
Zadnji prstan je osvojil s Kawhijem Leonardom, njegov labodji spev in poslednji projekt bi moral biti Victor Wembanyama, a bo poslej nad kariero izvrstnega Francoza bedel kot predsednik košarkarskih operacij. Popovich je s šampionskim prstanom razveselil tudi dva Slovenca, Radoslav Nesterović je prvak s San Antoniom postal leta 2005, Beno Udrih pa v letih 2005 in 2007.
Gregga Popovicha so košarkarji, ki jih je treniral, naravnost oboževali. Posebej tesen odnos je spletel z Manujem Ginobilijem, Argentinec je takole opisoval sodelovanje s svojim mentorjem: »Preživela sva številne skupne večere in se pogovarjala o vsem, o politiki, o košarki, o otrocih. Vedno je postavil igralca na prvo mesto, ko smo bili razočarani, nam je vedno govoril: ‛Če je to najhuje, kar se ti bo v življenju zgodilo, imaš veliko srečo.' Znal pa je iti še dlje, nikoli ne bom pozabil, kako je po še posebej bolečem porazu pozvonil na mojih vratih ob enih zjutraj s steklenico vina, da me je spravil v boljšo voljo.«
Komentarji