Za 100. rojstni dan darilo Evropa
NK Krško ima v navijačih močno podporo in upa na še večjo v gospodarstvu, da bi se lahko utrdilo na slovenskem nogometnem zemljevidu
Odpri galerijo
Vratar Marko Zalokar je klubski simbol, saj je 28. letni otrok NK Krško v treh sezonah 1. SNL izpustil vsega štiri tekme. Foto Blaž Samec/Delo
Ko je David Bučar v velikem derbiju 2. SNL 30. maja leta 2015 v 91. minuti zabil gol za zmago z 1:0 proti Aluminiju, ni bilo veliko junakov, ki bi si drznili napovedati, da bo Krško tudi v četrti zaporedni sezoni izzivalo Olimpijo, Maribor, Domžale in druge staroselce v 1. SNL. Še več, edini posavski prvoligaš je v treh letih postal stabilen član lige, ki je najboljšim večkrat trn v peti.
Olimpija v nedeljo ni zmogla iti preko srčnosti in bojevitostjo posavskega kluba. »Že pred štirinajstimi leti smo si zastavili načrt, da se uvrstimo v prvo ligo. Brez časovnice, vem pa, da smo bili hitrejši za 3, 4 leta. Čez štiri leta bo klub praznoval 100. rojstni dan, najlepše darilo bi bila uvrstitev v Evropo,« je s pogledom v preteklost o prihodnosti kluba povedal Jože Slivšek in pripomnil, da bodo na igrišču morda znova hitrejši. Nekdanji predsednik kluba in državni svetnik, zdaj član upravnega odbora je v pozitivnem smislu mož, ki iz ozadja vleče ključne poteze. S svojimi bogatimi izkušnjami pomaga ter svetuje mlademu predsedniku kluba Zoranu Omerzuju. Ta je lanskega oktobra prevzel predsedovanje od Boštjana Blažinčiča.
Utrditev v prvoligaški druščini je prav gotovo potrditev uspešnega in trdega dela. Še posebej na lokalni ravni, na kateri je pogosto največ sovražnikov. A Krško le živi od prijateljev. »Lahko bi jih bilo še več. Predvsem bi rad še več podpore lokalnega gospodarstva, morda tudi kakšnega večjega kapitalca. Naš cilj je, da bi vzpostavili model, po katerem bi si klub veliko večino sredstev prislužil s prodajo doma vzgojenih igralcev. Domači igralci so naše največje bogastvo, ki je vidno v množičnosti. V vseh mlajših selekcijah pod okriljem kluba trenira preko 250 otrok, pri čemer jih je 5 do 6 odstotkov reprezentantov v različnih kategorijah. To je potencial, na katerem moramo graditi, da bi bili nekoč samozadostni,« je 40-letni Omerzu izpostavil prednosti.
V organizacijski shemi so pred časom pomisleke vzbujali vlagatelji iz Švice. Za del javnosti so bili sporni, toda ni bilo tako črno, da bi se klub za vsako ceno otepal tujih vlagataljev. »Naše izkušnje niso izključno negativne. Če v domačem okolju ni mogoče prepričati gospodarstva, da prispeva več, so tujci lahko samo dobrodošli partnerji. Prišli so k nam in se ponudili, da bi vložili sredstva, ki bi si jih povrnili s prodajo igralcev. Nismo se razšli sprti, ali ker jih nismo želeli, pač pa, ker niso prodali igralca, da bi si lahko povrnili del vložka. V naš proračun so prispevali med 25 in 30 odstotkov v denarju in delno tudi v igralcih. Resda niso bili iz našega okolja, ampak pri selekciji upoštevamo tudi visoka tekmovalna merila. Samo z domačimi igralci ni mogoče obstati v 1. SNL,« je Slivšek odkril plat sodelovanje s švicarskim podjetjem, ki sicer upravlja najmočnejšo žensko odbojkarsko ekipo v Švici. Pri Krškem si je obetalo, da bo lahko z manjšim vložkom in ob prodaji kakšnega vidnega igralca lahko tudi zaslužilo.
Omerzu, ki je v klubu od malih nog, je na slikovit način opisal, kakšno podobi bi si v javnosti lahko utrdil edini posavski prvoligaš. »Veliki mali klub, je ideal, h kateremu stremimo. V njem bi moral vsak domači nadarjeni igralec videti in tudi dobiti priložnost. Pod krilatico 'Veliki mali' se skriva zahteven profesionalni ustroj, ki ga narekuje tekmovanje v prvi ligi,« predsednik ve, da samo z dobro voljo ne bo mogoče preživeti bitk na igrišču.
Krškemu ne manjka veliko, da bi že prestopil med »velike male«. Obisk navijačev na štadionu Matija Gubec ga uvršča med najbolj gledane v 1. SNL, pogojno majhen je, tako kot večina klubov, v infrastrukturi.
»Poleg glavnega igrišča, na katerem se igrajo le tekme, imamo na voljo po eno vadbeno igrišče z umetno travo in naravno. V dveh, treh letih načrtujemo še gradnjo enega igrišča, saj so zmogljivosti še zdaj prezasedene,« je nogometno razglednico Krškega zaokrožil Slivšek, predsednik Omerzu pa jo je dopolnil še s finančnim poročilom. »Malenkostno smo znižali proračun kluba, ki zdaj znaša približno 800.000 evrov. Plače igralcev pa se sukajo od 850 do 1500 evrov.«
Olimpija v nedeljo ni zmogla iti preko srčnosti in bojevitostjo posavskega kluba. »Že pred štirinajstimi leti smo si zastavili načrt, da se uvrstimo v prvo ligo. Brez časovnice, vem pa, da smo bili hitrejši za 3, 4 leta. Čez štiri leta bo klub praznoval 100. rojstni dan, najlepše darilo bi bila uvrstitev v Evropo,« je s pogledom v preteklost o prihodnosti kluba povedal Jože Slivšek in pripomnil, da bodo na igrišču morda znova hitrejši. Nekdanji predsednik kluba in državni svetnik, zdaj član upravnega odbora je v pozitivnem smislu mož, ki iz ozadja vleče ključne poteze. S svojimi bogatimi izkušnjami pomaga ter svetuje mlademu predsedniku kluba Zoranu Omerzuju. Ta je lanskega oktobra prevzel predsedovanje od Boštjana Blažinčiča.
Tujim vlagataljem ne obračajo hrbta
Utrditev v prvoligaški druščini je prav gotovo potrditev uspešnega in trdega dela. Še posebej na lokalni ravni, na kateri je pogosto največ sovražnikov. A Krško le živi od prijateljev. »Lahko bi jih bilo še več. Predvsem bi rad še več podpore lokalnega gospodarstva, morda tudi kakšnega večjega kapitalca. Naš cilj je, da bi vzpostavili model, po katerem bi si klub veliko večino sredstev prislužil s prodajo doma vzgojenih igralcev. Domači igralci so naše največje bogastvo, ki je vidno v množičnosti. V vseh mlajših selekcijah pod okriljem kluba trenira preko 250 otrok, pri čemer jih je 5 do 6 odstotkov reprezentantov v različnih kategorijah. To je potencial, na katerem moramo graditi, da bi bili nekoč samozadostni,« je 40-letni Omerzu izpostavil prednosti.
V organizacijski shemi so pred časom pomisleke vzbujali vlagatelji iz Švice. Za del javnosti so bili sporni, toda ni bilo tako črno, da bi se klub za vsako ceno otepal tujih vlagataljev. »Naše izkušnje niso izključno negativne. Če v domačem okolju ni mogoče prepričati gospodarstva, da prispeva več, so tujci lahko samo dobrodošli partnerji. Prišli so k nam in se ponudili, da bi vložili sredstva, ki bi si jih povrnili s prodajo igralcev. Nismo se razšli sprti, ali ker jih nismo želeli, pač pa, ker niso prodali igralca, da bi si lahko povrnili del vložka. V naš proračun so prispevali med 25 in 30 odstotkov v denarju in delno tudi v igralcih. Resda niso bili iz našega okolja, ampak pri selekciji upoštevamo tudi visoka tekmovalna merila. Samo z domačimi igralci ni mogoče obstati v 1. SNL,« je Slivšek odkril plat sodelovanje s švicarskim podjetjem, ki sicer upravlja najmočnejšo žensko odbojkarsko ekipo v Švici. Pri Krškem si je obetalo, da bo lahko z manjšim vložkom in ob prodaji kakšnega vidnega igralca lahko tudi zaslužilo.
Ideal je »veliki mali klub«
Omerzu, ki je v klubu od malih nog, je na slikovit način opisal, kakšno podobi bi si v javnosti lahko utrdil edini posavski prvoligaš. »Veliki mali klub, je ideal, h kateremu stremimo. V njem bi moral vsak domači nadarjeni igralec videti in tudi dobiti priložnost. Pod krilatico 'Veliki mali' se skriva zahteven profesionalni ustroj, ki ga narekuje tekmovanje v prvi ligi,« predsednik ve, da samo z dobro voljo ne bo mogoče preživeti bitk na igrišču.
Krškemu ne manjka veliko, da bi že prestopil med »velike male«. Obisk navijačev na štadionu Matija Gubec ga uvršča med najbolj gledane v 1. SNL, pogojno majhen je, tako kot večina klubov, v infrastrukturi.
»Poleg glavnega igrišča, na katerem se igrajo le tekme, imamo na voljo po eno vadbeno igrišče z umetno travo in naravno. V dveh, treh letih načrtujemo še gradnjo enega igrišča, saj so zmogljivosti še zdaj prezasedene,« je nogometno razglednico Krškega zaokrožil Slivšek, predsednik Omerzu pa jo je dopolnil še s finančnim poročilom. »Malenkostno smo znižali proračun kluba, ki zdaj znaša približno 800.000 evrov. Plače igralcev pa se sukajo od 850 do 1500 evrov.«
