Najpomembneje se je vrniti čim bolj zdrav
Posledice staranja družbe in s tem slabšanja razmerja med številom zaposlenih in upokojenih je vse bolj opazno v javnih blagajnah, tudi v zdravstveni. Vse več je pozivov k preventivi – tako k zdravemu načinu življenja, da bi podaljšali zdrava leta življenja, kot k iskanju alternativnih načinov kritja zdravstvenih storitev.
V Sloveniji je bilo na začetku letošnjega leta 453.700 prebivalcev starih 65 let in več, od tega jih je bilo 120.200 starih najmanj 80 let. Pred desetimi leti je bila generacija, starejših od 65 let, za 100.000 oseb manjša, starejših od 80 let je bilo 92.900. Po statističnih projekcijah se bo do leta 2100 delež prebivalstva v starosti od 15 do 64 let zmanjšal s 63 na 55 odstotkov, kar 15 odstotkov ljudi bo starih najmanj 80 let. Pričakovana življenjska doba danes rojenih dečkov je malo manj kot 78 (64 zdravih let) in deklic 86 (67 zdravih) let, do leta 2100 pričakovana starost za moške več kot 89 let in za ženske več kot 93 let.
Poziv k odgovornosti za lastno zdravje
Daljšanje življenjske dobe je povečalo prisotnost srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj, respiratornih bolezni, demence in sladkorne bolezni, te bolezni so samo še en dejavnik, ki pripomore k vse bolj obremenjenemu zdravstvu na globalni ravni.
Profesor dr. Mitja Čok z ljubljanske ekonomske fakultete je na posvetu o slovenskem zdravstvu opozoril, da je polovica denarja, ki je zdaj v zdravstvu (8,5 odstotka BDP), porabljenega za zdravstvene potrebe starejših od 65 let oziroma 67 let. Stroški zdravstva v Sloveniji se bodo po oceni do leta 2030 povečali za vsaj 529 milijonov evrov.
»Zgraditi moramo sisteme, ki bodo usmerjeni k promociji in varovanju zdravja,« je na posvetu o zdravstvu, odpornem proti izzivom prihodnosti, poudaril dr. Ricardo Baptista Leite, strokovnjak za globalne zdravstvene sisteme. V primeru posameznikove bolezni mora sistem zagotoviti hitro zdravljenje, pri čemer morata biti v ospredju kakovost storitve in rezultat, to je pacientovo dobro počutje in kakovost življenja.
S tem se strinjajo tudi v Prvi osebni zavarovalnici, kjer ponujajo individualna in kolektivna dodatna zdravstvena zavarovanja, na podlagi katerih zavarovanci lahko dobijo termin za zdravstveno storitev (diagnostiko, operativni poseg, rehabilitacijo) v največ desetih delovnih dneh. Za primerjavo: majsko Poročilo NIJZ o čakalnih vrstah v javnem zdravstvenem sistemu razkriva, da je bila povprečna čakalna doba na prvi dostopni termin za prvi ortopedski pregled z napotnico »zelo hitro« skoraj 55 dni, z napotnico »hitro« 116 dni in z napotnico »redno« 141 dni. Za to storitev je bilo na začetku maja v čakalni vrsti 21.867 oseb, v povprečju so čakali 210 dni. Zavarovalnica z analizo med zavarovanci, ki so uporabili njihove storitve, ugotavlja, da so zadovoljni. Kar 99 odstotkov jih pove, da bi zavarovanje PRVA Zdravje zaradi kakovostne poti zdravljenja kot tudi jasnih informacij in usmeritev na tej poti priporočili prijatelju.
Odpovedani termini še daljšajo vrste
Ko se v Sloveniji oziramo na dolge in v marsikaterem primeru vse daljše čakalne vrste za prve preglede pri specialistih in za terapevtsko-diagnostične storitve, učinke pogosto ocenjujemo tudi po bolniških odsotnostih. Daljše čakanje na zdravstveno obravnavo pomeni daljšo odsotnost zaposlenih z dela. Lani je bilo zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih skoraj 20,5 milijona koledarskih dni. Te so vse večja težava in rešitve, kako jih zmanjšati, še nismo dobili.
Glede na ugotovitve iz tujine bi k temu lahko pripomogli pacienti sami z vestnejšim odzivanjem na termine, kajti odpovedi otežujejo organizacijo dela, čakalne dobe pa se le še daljšajo. Raziskava iz leta 2021 za ZDA kaže, da je poznih odpovedi in neudeležb brez pojasnila od šest do 23 odstotkov. Pri tem je jasen trend, da dalj časa, ko posameznik čaka v vrsti, večja je verjetnost, da ga na termin ne bo, ne da bi to sporočil.
V Prvi osebni zavarovalnici pojasnjujejo, da nimajo primerov, ko pacienta na dogovorjeni termin ne bi bilo ali pa bi nanj zamudil. »Če zavarovanec pred terminom zboli ali ima druge nujne obveznosti, nas o tem obvesti in takoj poskrbimo za nadomestni termin. Dan pred organiziranim terminom zavarovance nanj opozorimo.« Organizacijo termina pri specialistu v okviru njihove mreže zasebnih izvajalcev zagotavljajo v največ desetih delovnih dneh, povprečni čakalni čas je pet delovnih dni, telefonski nasvet zdravnika družinske medicine pa lahko dobi kadarkoli, 24 ur na dan, so proces opisali v Prvi.
Z bolniškimi dopusti ob šest odstotkov dni
Lani smo po podatkih NIJZ zaradi bolniških odsotnosti izgubili že več kot 5,9 odstotka koledarskih dni. Vendar v Prvi osebni zavarovalnici poudarjajo, da je bolj kot čimprejšnja vrnitev na delovno mesto pomembno, da se zaposleni vrne čim bolj zdrav. »V določenih zdravstvenih primerih je zelo pomembno, da se izvajanje terapij začne takoj, ko je to mogoče, in ne, da je treba zaradi čakalne vrste čakati predolgo in tako na primer začasno ali celo stalno izgubiti funkcijo gibljivosti telesa. Naša praksa je, da zavarovanca na podlagi priporočila strokovnjakov, ki ga obravnavajo, čim prej naročimo naprej, denimo na fizioterapevtsko obravnavo, po možnosti v bližini njegovega doma. Ustrezno v mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev vključujemo zasebne izvajalce z vseh koncev Slovenije,« so opisali postopek, ki ga zagotovijo zavarovancem individualnega ali kolektivnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja Prva Zdravje.
