Celje ponuja direkciji za vode pomoč, da bi bili ukrepi čim prej izvedeni
Mestna občina Celje je po navedbah župana Matije Kovača prva v Sloveniji pridobila vsa dovoljenja, štiri od petih gradbenih dovoljenj so pravnomočna, in vsa zemljišča za izvedbo dodatnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v občini. Gre za 22 milijonov evrov vreden projekt iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga vodi Direkcija RS za vode (DRSV). Župan je DRSV že ponudil, da projekt v imenu države vodi občina, saj se z izvedbo mudi.
Kovač je spomnil, da takšno sodelovanje z DRSV ne bi bilo prvo: »Enako kot v prvi fazi smo pripravljeni podpreti DRSV, torej s sodelavci, ki lahko tudi v nadaljnji fazi skrbijo za izvedbo postopkov gradnje v imenu države. Ta praksa se je v preteklosti že pojavljala in bila tudi učinkovita. Pripravljeni smo na tak način ponovno vstopiti v projekt, predvsem za zagotovitev izvedbe v predvidenih rokih.« Projekti morajo biti namreč izvedeni do sredine leta 2026.
V projektu načrtujejo ureditve na Ločnici v Zagradu, potokih Dajnica in Koprivnica s pritoki, ob Voglajni in Savinji, med največjimi zalogaji pa bo gotovo zamenjava mostu čez Voglajno na Teharski cesti pri Topru in mostu čez Savinjo na Polulah. Kot je dejal Kovač, bodo s temi ukrepi poplavno zaščitili dodatnih okoli tisoč prebivalcev Celja. Poudaril je, da gre v celoti za tako imenovane na naravi temelječe rešitve, izvedba pa je možna takoj.
Selitve
Ukrepi sicer ne vplivajo na objekte, ki so bili ogroženi v lanski ujmi. Občina je na seznam za preselitev uvrstila 35 objektov, od tega je 23 poplavno ogroženih, ostali pa so ogroženi zaradi plazov. Župan je poudaril, da odločitev o morebitnih selitvah še ni: »Naslednji teden se vodja službe za obnovo Boštjan Šefic z državno tehnično pisarno odpravlja na teren v Celje. Najprej bo obiskal mestno občino, potem bo imel individualne pogovore z lastniki, ki so uvrščeni na seznam. Mi na seznam dodajamo predlog tudi za nekatere objekte v javni rabi, predvsem za drsališče, ki je poplavno ogroženo in ga ni mogoče zaščititi, ker je del razlivnega območja, ter gasilski dom v Zagradu.« Oba, tako drsališče v mestnem parku in gasilski dom v Zagradu, sta bila avgusta v celoti poplavljena.
Precej objektov je v Medlogu, tudi gospodarskih, ki so bili v ujmi povsem poplavljeni in so utrpeli ogromno škode. Župan Kovač je dejal, da se mora glede Medloga opredeliti država, ali je to območje možno trajno zaščititi ali bo potrebna drugačna rešitev: »Mi smo takoj po poplavah reagirali, oblikovali sezname skupaj s civilno zaščito in jih predali državi, končna odločitev pa ni naša. Če se bodo odločili za preselitev objektov iz Medloga, bomo v okviru zmožnosti poskrbeli za nadomestitvene prostorske akte, po potrebi tudi nadomestitvene objekte.« Dodal je, da so se s stanovalci na tem območju pogovarjali takoj po poplavi: »Takrat se je oblikoval tudi predlog, seznam, še preden je prišel poziv državnih služb. Večinsko so preselitvi naklonjeni, imamo pa tudi primer, kjer so močno proti.«
Dobili 368 pripomb
Prejšnji teden se je v Celju zaključila javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN). Dokument je nastajal več let, zato so v njem zajete zgolj pobude, ki so jih na občini dobili do 31. decembra 2013. Na osnutek OPN so prejeli 368 pripomb, ki jih bodo obravnavali v prihodnjih tednih. Po njihovi proučitvi bo izdelovalec pripravil predlog OPN, ki ga bodo poslali 36 nosilcem urejanja prostora, ki bodo morali podati mnenje. Ko bodo pridobili vsa pozitivna mnenja, bo OPN obravnaval in sprejemal mestni svet. »Želimo si, da bi po proučitvi pripomb v enem mesecu predali predlog OPN v pridobitev mnenj, po optimističnem scenariju bi to mestnemu svetu lahko predali do poletja,« upa Kovač.
Krajani Lopate, ki ostro nasprotujejo malemu logističnemu centru, v vasi naj bi na plinovodu postavili parkirišče za tovorna vozila s pripadajočimi dejavnostmi, pa se sprašujejo, ali je to sploh OPN aktualnega župana. Kovač je dejal, da na konkretno vprašanje, ali bo na Lopati stal mali logistični center ali ne, ne more odgovoriti, ker pripomb še niso obravnavali. V kolikšni meri je to tudi njegov OPN in se bo pod njega lahko podpisal, pa je odgovoril, da »prostorsko načrtovanje ni in ne more biti stvar posameznikov, niti posameznih interesov, ampak je urejanje prostora vedno skupek okoliščin, ki so nam dane v prostoru glede na naravo, okolje, družbene faktorje in pobude«. Dodal je, da so na občini sicer odprti tudi za spremembe: »Vse pripombe bodo resno in celovito obravnavane.«
Proti suhim zadrževalnikom
Okoli sto kmetov je pred stavbo Direkcije RS za vode v Celju včeraj zahtevalo ustavitev vseh postopkov izgradnje suhih zadrževalnikov v Šentjurju, Šoštanju, spodnji Savinjski dolini, Slovenj Gradcu in na Ptuju. Zahtevajo sestanek s kmetijsko ministrico, umik hitrih razlastitev lastnikov kmetijskih zemljišč za zemljišča, predvidena za suhe zadrževalnike. Zahtevajo tudi ustavitev vseh za suhe zadrževalnike zastavljenih prostorskih načrtov, revizijo protipoplavnih ukrepov in alternativne študije neodvisnih strokovnjakov.
