Kdo bo letos zmagal: vrabec, sinica ali vrana?

Začetek leta je že več kot desetletje čas, ko se Slovenci spremenijo v ornitologe. Takrat namreč Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) pripravlja akcijo Ptice okoli nas in spodbuja prebivalce, naj si vzamejo vsaj pol ure časa, si ogledajo ptice v svoji bližnji okolici in jih popišejo. Vsako leto jih udeleženci, ponavadi jih je več kot tisoč, naštejejo okoli 17.000 primerkov 60 do 70 vrst. Letos statistike še niso zbrali, nam je pa Tilen Basle iz Doppsa opisal, kako je to pandemično leto vplivalo na življenje ptic in njihovih opazovalcev.



Akcijo Ptice okoli nas, ki je potekala zadnji teden januarja, do konca tega meseca pa imajo ljudski opazovalci še možnost, da pošljejo fotografije in podatke, so pripravili na Doppsu že trinajsto leto. Ljudi želijo spodbuditi k boljšemu zavedanju narave ter spremljanju, kaj se dogaja s pticami v naseljih. S primerjavo podatkov o njihovem številu lahko nato sklepajo, ali njihovo število upada ali narašča, vsakršna sprememba pa posredno priča o kakovosti našega okolja.

Koordinator akcije je Tilen Basle, ki je v njej sodeloval še kot mladi ljubiteljski ornitolog, kakor dobrovoljno pove 33-letnik iz Maribora. Na Doppsu deluje kot varstveni ornitolog šest let, ves čas ima na skrbi akcijo Ptice okoli nas, poleg tega skrbi za izobraževanje, vsebine na družbenih omrežjih, spletno stran, odnose z javnostjo ... A kljub temu večino časa preživi na terenu, če ne drugje, vsaj na domačem dvorišču.

Lanski najštevilčnejši primerki

Za opazovanje ptic ni treba prav daleč, samo okoli svojih domov se ozremo in gotovo jih bomo opazili ali pa vsaj slišali. Lani so bili podobno kot v preteklih letih po številu zmagovalci domači vrabci, velike sinice in sive vrane (te tri vrste so predstavljale kar 40 odstotkov vseh opaženih ptic), sledili so domači golobi, poljski vrabci, ščinkavci, liščki, kosi, plavčki in srake, če naštejemo prvih deset. V akciji je sodelovalo 1027 ljudi, ki so zaznali ptice 62 vrst, največ primerkov so našteli tisti, ki so jih opazovali v bližini gozda ali na krmilnicah. V Sloveniji je bilo sicer do zdaj opaženih 390 vrst, od katerih jih 228 tudi gnezdi pri nas.



Domači vrabec je po številu opazovanih ptic v akciji Ptice okoli nas na prvem mestu že od samega začetka, kar ni presenetljivo, saj se štetje osredotoča na naselja, kjer so vrabci najbolj »domači«, je mogoče prebrati na spletni strani Ptice.si. »Vrabcem naša bivališča predstavljajo zavetje, vrtovi, zelenice in ulice pa jim nudijo obilo hrane. Hkrati so zelo družabna vrsta, ki se rada zbira v jate, zato so v takem okolju še uspešnejši.« Podobno velja za vsem prav dobro znane sive vrane, ki so zelo pametne in spretne in se znajo spoprijeti s številnim izzivi. »Najverjetneje jim mesta ustrezajo tudi zato, ker po njih ne morejo streljati lovci, saj je siva vrana na žalost še zmeraj lovna vrsta,« pravijo na Doppsu.
 

Ljudje marsikaj opazijo

Letos bodo podatki o najštevilčnejših opaženih primerkih najbrž podobni, meni Tilen Basle, pričakovali pa so manjši odziv opazovalcev, saj so bile v času akcije zaprte šole, v katerih so v preteklosti zelo radi sodelovali in tudi pomagali Doppsu pri ugotavljanju stanja. »Toda glede na število obrazcev kaže, da bi lahko bilo leto celo nadpovprečno,« se nadeja koordinator akcije. Tudi tokrat se je javilo kar nekaj učiteljev, ki so dali nalogo opazovanja ptic v šoli na daljavo, zato pričakujejo, da je še vedno sodelovalo precej učencev. Akcija po Basletovih besedah kaže, da ljudje relativno dobro poznajo ptice in tudi marsikaj zanimivega opazijo. »Morda pa so v večjem številu zaznali kakšno vrsto, ki v preteklih letih ni bila med prvimi desetimi. Če se bo to zgodilo, bo to gotovo zelo zanimivo.« Ljudje tudi z veseljem delijo svoje izkušnje, kličejo na Dopps, poskušajo izvedeti, katera je bila ptica, ki so jo opazili, pošiljajo fotografije … »Tako smo tudi že zaznali kakšne zanimive, redke vrste,« pravi.

Lansko in letošnje leto, ko je bilo lep čas ustavljeno javno življenje in s tem tudi promet, je imelo na vsakdanje življenje ptic v naših okolici mešane učinke. »Izpustov je bilo manj, kar seveda zelo dobro vpliva na naravo, po drugi strani pa zaradi omejitev gibanja ljudje iščejo alternative, zato smo opazili povečano število obiskovalcev na območjih, kjer jih prej ni bilo. S tem nastajajo nove motnje za ptice,« odgovarja Basle. Zaustavitev javnega življenja po njegovih izkušnjah niti ni vplivala na številčnost primerkov, še najbolj nemara tokratna zima, ki je po dolgem času spet prinesla obilico snega, čemur se prilagodijo tudi ptice.
 

Najpomembnejši je odnos do ptic

Zdi se, da so bili letos otroci še posebej marljivi pri izdelovanju krmilnic, saj jih je opaziti marsikje v stanovanjskih naseljih in tudi v gozdovih. Kakšen pomen pravzaprav imajo takšne hišice za ptice, še zlasti na območjih, kjer ni snega? Krmilnice so smiselne, odgovarja sogovornik, a njihov najpomembnejši pozitivni učinek je v tem, da otroci in drugi ljudje razvijejo odnos do narave, vzpostavijo stik s pticami in razvijejo do njih ljubezen, podobno je z opazovanjem ptic.



»Glede hranjenja ptic pa je tako: če se pravilno izvaja, jim ne škodimo, koristimo pa pretirano tudi ne. Številne tuje študije o hranjenju ptic pozimi so namreč pokazale, da je vpliv minimalen. Tudi če je v krmilnicah obilo hrane, ptice tam zaužijejo približno 20 odstotkov hrane, ki je potrebujejo na dan, večino si še vedno poiščejo same v naravi. Varstveni pomen nastavljanja hrane zanje je pomembnejši v ekstremnih vremenskih razmerah, torej ko je snežna odeja res debela, mraz pa dolgotrajen.«

V zadnjih desetletjih so ornitologi priča žalostnemu trendu, ko izginjajo številne vrste, ne le pri nas, tudi drugod po Evropi. »V Sloveniji so že več desetletij najbolj na udaru travniške ptice, saj travniki zelo hitro izginjajo, in ptice tradicionalne kulturne krajine. Tu opažamo v zadnjih desetih letih tudi po 50- do 60-odstotne upade, to pa pripisujemo predvsem intenzivnemu kmetijstvu. Majhna polja in kmetije se spreminjajo v megalomanske obdelovalne površine, ki so tako rekoč puščava za ptice.« Podobno kot mokrišča izginjajo z njimi tudi ptice, prav tako opažajo upad ponekod v gozdovih. »Skupni imenovalec vsega tega je na žalost vedno človek.«
 

Sožitje

Toda človek lahko tudi pomaga. Tilen Basle pritrdi: »Prav vsak lahko že v domačem okolju pripomore k ustvarjanju prijaznega življenjskega okolja za ptice. Že na dvorišču ali vrtu lahko poskrbi, da sta prijazna do prebivalcev, s katerimi si delimo planet. Vse živali, ki so na vrtu, nam pravzaprav lahko koristijo, če se na pravi način lotimo vrtnarjenja.« Izraza škodljivec tako ne priznava, kajti v naravi ima vsaka vrsta svojo vlogo. »Če na vrtu namestimo gnezdilnico, pomagamo na primer sinicam, hkrati pa bodo te pospravile tudi do tristo gosenic na dan.«



Kolektivna zavest, da lahko vsak človek malo pripomore, ni pomembna le za ptice, ampak naravo nasploh, pravi, že s tem, da zmanjša količino plastike v gospodinjstvu, ločuje odpadke … »Manj kot bo teh v okolju, bolje bo za naravo, za nas in za ptice.« Za primer navede štrka Srečka, katerega potovanje smo pred časom spremljali v Afriko. Nesrečnik je naposled poginil, najverjetneje zato, ker se je zapletel v plastično vrečko.