Nekoč smo ločili samo svetlo in temno, danes pa ...

Ste ljubitelj pijače jantarne barve, ki se peni ob robu kozarca? Danes se lahko z razlogom odpravite na vrček piva. Vsak prvi petek avgusta namreč po svetu zaznamujejo svetovni dan te pijače. O njeni priljubljenosti med Slovenci govorijo tudi statistični podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po katerih Slovenci od vseh alkoholnih pijač popijemo največ piva.

Na sončni strani Alp smo v zadnjih letih spremljali porast zasebnih pivovarn, ki so obogatile prodajne police z novimi vrstami piva. Po podatkih statističnega urada danes v Sloveniji deluje kar 61 podjetij, katerih glavna dejavnost je proizvodnja piva.

Njihovo število se je opazno povečevalo po letu 2010, takrat jih je bilo le 13. A vendarle se stvari umirjajo. »Čeprav je slovenski pivski trg v razcvetu, je največje navdušenje mimo. Pred dvema letoma je vladala evforija, vsak, ki je imel nekaj časa in denarja, je odprl butično pivovarno. Nato so mnogi spoznali, da je to resna industrija, ki zahteva veliko organizacije in kapitala. Da se ti povrne naložba, potrebuješ od deset do petnajst let,« je povedal Andrej Sluga, direktor butične pivovarne Reservoir Dogs. »Tudi kultura pitja je pred nekaj leti doživela preporod. Zvrsti, načinov priprave, blagovnih znamk je zdaj ogromno. Nekoč smo ločili samo svetlo in temno pivo.« Po njegovih besedah je Slovenija priljubljena destinacija pivoljubcev, Ljubljana pa ena od vodilnih evropskih prestolnic za pokušino piv.

Katerega piva popijemo največ

Vodja Unionove pivnice Branko Podmenik je povedal, da opažajo čedalje več povpraševanja po specialnih pivih, najbolj popularno pa je še vedno nefiltrirano. Čedalje več povpraševanja je tudi po pivu pale ale. »Slovenski pivci večinoma pijejo ležake, tujci pa bolj eksperimentirajo, raje imajo posebna piva.«



Do pred desetimi leti skoraj neznani vrsti pale ale in indian pale ale zdaj v Sloveniji prodaja skoraj vsak pivovar. Od navadnih ležakov se razlikujeta po kvasovkah in temperaturi, pri kateri pivo fermentira. Ležake (praviloma srednjeevropski stil piva) varijo in končajo fermentacijo pri nižji temperaturi, medtem ko piva ale (praviloma britanski in drugi anglosaški stili) fermentirajo pri sobni temperaturi.

Anja Sluga, tiskovna predstavnica pivovarne Human Fish, ki je specializirana za tovrstno pivo, je povedala, da večina slovenskih pivopivcev v trgovini še vedno raje zavije k polici, polni znamk večjih, industrijskih pivovarn, že zaradi cene, ki je občutno nižja. »K nam pa pridejo na pale ale, stout, ipo ali katero od sezonskih, specialnih vrst. Ko pri nas kdo vpraša po ležaku, mu z veseljem ponudimo kakšno izmed manj znanih različic tovrstnega piva: Doppelbock, Baltic Porter, Altbier, Rauchbier, v katerih tisti, ki so vajeni takšnih okusov, zelo uživajo, drugi pa se nato raje odločijo za manj intenziven okus.«

Slovensko craft pivo čedalje bolj priljubljeno na Kitajskem

Proizvodnja te priljubljene pijače je pomembna gospodarska panoga. Slovenija je lani več piva izvozila kot uvozila. Izvozila ga je za 34,1 milijona evrov, uvozila pa za 28,5 milijona evrov. Izvoz se je v primerjavi z letom prej povečal za skoraj 20 odstotkov, uvoz pa znižal za tri. Iz butične pivovarne Reservoir Dogs so nam sporočili, da je slovensko craft pivo zadnja leta čedalje bolj priljubljeno tudi na Kitajskem. »Letos je bilo povpraševanje v tej azijski državi tolikšno, da nam ni uspelo vsega dobaviti. Za zdaj še vedno izvozimo največ piva v Italijo, vendar predvidevamo, da jo bo Kitajska v prihodnjih letih prehitela,« je razložil Andrej Sluga.

Tudi kar zadeva pridelavo piva, je bilo neverjetno leto. Pridelovalci hmelja v Sloveniji so lani na skoraj 1700 hektarjih površine pridelali 3078 ton hmelja, kar je največ od leta 1998 in 43 odstotkov več kot leta 2017. Večji pridelovalki hmelja med državami članicami EU sta le še Nemčija in Češka.

V gostinskih lokalih v Sloveniji so ljubitelji piva lani za pol litra svetlega piva odšteli povprečno 2,79 evra. V trgovinah je bila povprečna cena za pol litra piva, izdelanega v Sloveniji, 0,89 evra.