Kako je bitcoin postal del državne strategije

Leta 1999 je Milton Friedman izrekel besede, ki danes zvenijo skoraj preroško: »Internet bo ena največjih sil za zmanjšanje vloge vlade. Manjka nam le zanesljiv e-denar oziroma metoda, s katero lahko prenesemo sredstva po internetu brez posrednika. Tako kot lahko dam 20 dolarjev iz roke v roko, brez zapisa in brez identitete. Tak sistem se bo razvil in vladi otežil pobiranje davkov in izvajanje zakonov.«

Takrat je bil internet še v povojih. Plačevanje po spletu je pomenilo vpis številke kreditne kartice, brez zaščite in s kupom posrednikov. Friedman je vedel, da svoboda na internetu ne bo popolna brez neodvisnega denarja.

Deset let kasneje se njegova napoved uresniči. Januarja 2009 se rodi bitcoin. Prvi decentralizirani denar brez zaupanja tretji osebi, brez centralne banke, brez države. Satoši Nakamoto objavi programsko kodo in z njo reši Friedmanovo uganko: kako omogočiti plačila peer-to-peer, brez cenzure in brez nadzora. V prvem bloku bitcoina ostane vgravirano sporočilo iz britanskega časopisa The Times: »Chancellor on brink of second bailout for banks« (Kancler na robu drugega reševanja bank). Simbolični upor proti sistemu, ki je z reševanjem bank pogreznil svet v dolgove.

Zakaj? Ker so ZDA ravno takrat začele zadolževanje brez primere. Leta 2001 smo govorili o proračunskem presežku. Nato vojne, reševanja, stimulusi. Po letu 2008 kvantitativno sproščanje. In graf ameriškega dolga je šel navpično. Če Friedman ni maral centralnih bank prej, bi ga danes verjetno kap.

Kriptosvet je nato živel svojih 15 let: najprej obljube, nato prevare, propadi, prepovedi. Kitajska je zaprla borze, ZDA so preganjale vsakogar, ki je hotel na oder. Coinbase, Ripple, Binance so prejemali tožbe, kazni in sodne boje. Gary Gensler in SEC sta v imenu »zaščite vlagateljev« čistila trg, medtem ko so v ozadju čakali pravi velikani. Januarja 2024 se zgodi preobrat: ameriška SEC odobri prvi bitcoin ETF (Exchange Traded Fund – sklad, s katerim se trguje na borzi). Bitcoin nenadoma ni več orodje kriminalcev, temveč investicijski produkt za pokojninske sklade. BlackRock, Fidelity in Wall Street zavzamejo oder. Ironija? Tisti, ki so včeraj kričali »Ponzi«, danes pobirajo provizije.

In potem marec 2025: Donald Trump podpiše izvršni ukaz, s katerim ZDA ustanovijo bitcoin kot strateško rezervo. Bitcoin, rojen kot upor proti centralnim bankam, postane del ameriških državnih rezerv. Vlada ZDA ga obravnava kot strateško sredstvo, podobno zlatu ali nafti. Friedman bi se verjetno nasmehnil in vprašal: »Kdo zdaj otežuje položaj komu?« Če bitcoin ni bil ameriška domislica, so ZDA v vsakem primeru ponovno prepoznale priložnost in jo izkoristile. Za to jim lahko samo čestitamo, ker znajo tisto, česar mi ne: iz ideje narediti strategijo.

In mi? Slovenija, namesto da bi ustvarila ustrezne razmere za inovacije, sprejema zakone, ki podjetnike raje odganjajo, kot privabljajo. Ko svet odpira vrata novim tehnologijam, mi zapiramo svoja in se sprašujemo, zakaj ni investicij, zakaj ni talenta, zakaj ni rasti. Morda bi bilo bolj iskreno, če se ministrstvo za finance preimenuje kar v ministrstvo za ohranjanje kulturne dediščine, saj prihodnost očitno ni na seznamu prioritet.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.