Izrael ni od včeraj, pa tudi Palestina ne
Ko smo bili otroci, smo se igrali igro »zemljo krast«. Dvomim, da jo današnji otroci še poznajo, kar pa ne velja za politike in vojskovodje vseh generacij. Ti jo že celotno človeško zgodovino poznajo zelo dobro. Igra pa gre takole: nekomu napoveš vojno, in če se ta ne odzove takoj, tako da te zadene s palico, ki si jo ob vojni napovedi vrgel na njegovo ozemlje, mu lahko ukradeš toliko zemlje, kolikor je je pač mogoče zarisati z eno potezo po sovražnikovem ozemlju.
In zdaj k aktualnemu. To »zemljo krast« se gredo tako Putin oz. Rusija z Ukrajino in pravzaprav še bolj brezobzirno Netanjahu in Izrael s Palestino. Če namreč Rusija in njen samodržec to počneta akutno, Izrael in vsi njegovi demokratično izvoljeni voditelji to počnejo kronično, vse od začetka obstoja države Izrael. Ta od nekdaj počasi, a sistematično izigrava mednarodne sporazume, resolucije ZN in kar je še takega brezzobega in nezavezujočega papirja ter krade zemljo Palestincem. To je mogoče le zato, ker ima neomejeno podporo v besedah in orožju glavnega svetovnega policaja ZDA, in zaradi slabe vesti celotne Evrope, zlasti Nemčije zaradi holokavsta in nasploh antisemitskega razpoloženja, ki je stoletja vladalo v Evropi, predvsem v njenem vzhodnem delu.
Nedvomno so bili Judje najbolj trpinčen narod na svetu in treba je razumeti, da so obkroženi z večinsko sovražnimi arabskimi državami in soočeni z vedno pretečo grožnjo glavnega sovražnika Irana in vseh islamističnih gibanj, ki jih ta podpira. Poleg tega imajo v zavesti težko in tragično zgodovinsko izkušnjo, ki jim narekuje, da je napad najboljša obramba. Zdi se, da je zadnji brezumni napad Hamasa na Izrael kapljo prelil čez rob. Brezumni predvsem zato, ker bi Hamas moral vedeti (in prepričan sem, da tudi je), kaj bo sledilo – nesorazmerni in okupatorski napad skrajnega desničarja Netanjahuja in njegovih versko blaznih skrajnežev na Palestince v Gazi. Trenutek zanje ne bi mogel biti boljši, saj je v globoko politično razklani državi zunanji sovražnik najboljše lepilo za narod, ki ga sicer ne moreš zlepiti. Napad na Gazo z vso orožarsko tehniko in izurjeno vojsko bo povzročil popolno humanitarno katastrofo in eliminacijo največjega palestinskega geta v Izraelu ter vsaj za nekaj časa dvignil podporo vojnemu zločincu Netanjahuju. Kajti tu ne gre več za terorizem skrajnežev, pač pa za državni teror, sploh če vemo, da je Gaza vendarle del (ne)priznane palestinske države.
Ker je o ZDA in njeni zunanji politiki nesmiselno trošiti besede, le nekaj o Evropi in njenih politikih. Ta medli zbor mediokritet, ki skoraj v večini neomejeno podpira Izrael, v svojih izjavah in (ne)dejanjih v najboljšem primeru pleteniči o humanitarni pomoči Palestincem, na katere vsak dan padajo bombe in pobijajo nedolžne otroke. Vedeti moramo, da te bombe sejejo sovraštvo in kali novih Hamasov. Toda Evropa in njeni voditelji niso sposobni (še bolje, nočejo) videti jasne slike, nimajo zgodovinskega spomina, kaj šele najmanjše objektivnosti, da o sposobnosti predikcije sledečih dogodkov sploh ne govorimo. Zdi se, da to počno popolnoma namerno, brez kančka vesti in sorazmernosti ter upoštevanja dejstev. Če neki narod že petinsedemdeset let zatira drugega in mu odreka temeljne pravice, mu ves čas krade zemljo, si prisvaja tisto, kar po mednarodnih sporazumih ni njegovo, potem bi tudi v tehtanju izjav evropskih politikov – tako na ravni EU kakor njenih posameznih držav – državljani pričakovali vsaj trohico objektivnosti in državniške modrosti. Vendar v politiki pravičnost očitno ne obstaja, obstaja le pragmatičnost. Vse te besede, vključno s politiko, se začno s črko p. S črko p se začne tudi četrta beseda, ki lepo označuje tovrstne primerke evropske politike, pa je na tem mestu ni spodobno zapisati. Ne, nismo vsi Izrael, kakor nas očitno želijo prepričati.
Zdaj pa še domov v Slovenijo. Naša država je ena redkih, ki nima poguma, da bi priznala Palestino in vsaj verbalno obsodila tudi izraelsko stran v tem nesrečnem spopadu. Levica je pri tem svetla izjema, toda spet bo deležna zmerljivk in obsojanj z vseh strani, tudi s strani koalicije. Desničarji pa tako kot vedno ... Janša celo poziva k fotografiranju ljudi na napovedanem propalestinskem shodu in pošiljanju njihovih fotografij na ameriško ambasado. Človek ne more verjeti, ampak to je še ena potrditev slovenske blaznosti in dejstva, da so največji malikovalci države Izrael in njenih dejanj prav duhovni nasledniki onih, ki so v drugi svetovni vojni kolaborirali z nacisti. Kaj pa so ti počeli z Judi, pa je menda vsakomur jasno. Bodo mar zgodovinsko krivico, ki so jo skupaj povzročili Judom, zdaj moralno oprali tako, da jim bodo pomagali najti »končno rešitev« tudi za Palestince? Pa še to – če hočete vsaj malo razumeti, kaj se dogaja na Jutrovem, preberite izjemni roman prav tako izjemnega judovskega pisatelja Amosa Oza z naslovom Zgodba o ljubezni in temnini in spoznali boste, da Izrael ni od včeraj, pa tudi Palestina ne.
