LOM se priključuje bojkotu novega Centra Rog
Če ne bi bilo rušitve Avtonomne tovarne Rog, ne bi bilo LOM. Nasilna gentrifikacija, ki smo ji bili priča 19. januarja 2021, je vsem nam predstavljala streznitveno klofuto in nas opozorila, da je skrajni čas za resen premislek o tem, v kakšnem mestu želimo živeti. Posamezniki, kolektivi in iniciative smo se morali aktivirati in se začeti povezovati. Organizirali smo javne tribune, pisali manifest za drugačno mesto ter se vključili v boje lokalnih skupnosti.
Ljubljana je izgubila Avtonomno tovarno Rog, ne sme pa izgubiti drugih javnih površin, študentskih domov, dostopnih stanovanj, kulturne dediščine … Predvsem pa ne sme izgubiti kritičnih glasov, ki ne vidijo mesta zgolj kot igrišča za investitorje. V Ljubljani mora zaživeti organiziran pritisk prebivalcev, ki se lahko zoperstavi uničujočim infrastrukturnim projektom kapitala.
Zdi se nam, da se mestne oblasti zavedajo grožnje ljudi, ki se organizirajo zunaj njihovega nadzora, in se bojijo procesov, ki so jih sprožile z rušitvijo Roga. Z velikim medijskim pompom so se zato lotile gradnje novega bleščečega Centra Rog, ki se prodaja kot nekakšna palača napredne misli v Ljubljani. Najprej je stekla organizacija pozabe na nasilno deložacijo nekdanjih uporabnikov – a kampanja zgodovinjenja, skozi katero Zavod Center Rog predstavlja svoj projekt kot neprekinjeno nadaljevanje nekdanjih rogovskih vsebin, je precej enostranska. Zato so se lotili kooptacije kritike same. Center Rog naj bi namreč po novem postal tudi nekakšno središče za okoljske, feministične, migrantske in nasploh aktivistične dejavnosti, k sodelovanju so vabljene številne organizacije z naštetih področij – seveda pod predpostavko, da v svojem boju za boljši svet ne bodo napadale mestnih oblasti. Po principu »ne grizi roke, ki te hrani«.
Pri tem se razumljivo postavlja vprašanje, zakaj se ne bi civilna družba vključila v nastajanje Centra Rog in ga poskušala izboljšati? In mar ne bi ob vsem pomanjkanju prostorov v Ljubljani bilo vseeno smiselno podpreti MOL pri velikem javnem, četudi nepopolnem projektu? Vse to bi morda imelo smisel, če bi s strani Zavoda Center Rog prišli kakršnikoli znaki, da svoje poslanstvo jemljejo resno in jim pri sklicevanju na participacijo, javno dostopne prostore in naprednjaško vsebino ne gre zgolj za prazne piarovske puhlice. Kako namreč lahko o široki participaciji govori neizglasovani svet zavoda, ki je večino prostorov razdelil med svoje kolege, že dolgo, preden je bil objavljen kakšen javni razpis? Kako lahko prostorsko stisko vse bolj prekarizirane ustvarjalne srenje rešuje ustanova, ki bo levji delež svoje kvadrature namenila najbolje financiranim zavodom, lokalom in butikom, medtem ko se bo na stotine ustvarjalcev lahko preko razpisov med seboj teplo za začasno rabo zgolj 20 manjših prostorov? In kako lahko pričakujemo resen politični angažma od zavoda, ki se ni zmožen soočiti niti z umazano preteklostjo lastne stavbe in do današnjega dne iz vseh pogovorov načrtno izključuje deložirane rogovce? Menimo, da lahko tovrsten projekt ob vseh dobrih željah sodelujočih na koncu doseže le eno: nadaljevanje gentrifikacije Ljubljane. Agresivno trženje luksuznih stanovanj v okolici gradbenega projekta zgovorno priča o tem.
Zato se LOM priključuje bojkotu Centra Rog – akciji, ki si prizadeva za poravnavo krivic in javno razpravo za drugačno obliko upravljanja. Ne zato, ker bi želeli ovirati nastajanje novih javnih prostorov, ampak zato, da bi ti bili javni v pravem pomenu besede. Vabljeni, da se s podpisom peticije pridružite koaliciji iniciativ in posameznikov, ki sodelujemo pri bojkotu, predvsem pa vabljeni k soustvarjanju drugačne vizije upravljanja mesta od spodaj!
v imenu iniciative LOM – Ljubljana odprto mesto: Petja Grafenauer, Martina Lipnik, Milan Kovač, Marko Juvan, Arne Vehovar, Miha Blažič
