Nedotakljivost življenja naj ne bo prazna beseda
Ob parolah, kot sta »Človeško življenje je sveto« in »Za otroke gre!«, pomislim na Prešernovo uvodno trditev v pesmi »Memento mori« in na ostalo Prešernovo poezijo, ki tej trditvi dodaja: osrednji problem ni relativnost dolžine, ampak prisotnost kvalitete.
Nedotakljivost (svetost) življenja se torej nanaša na možnosti, ki jih lahko živimo. Razpon teh možnosti je velik, od sebičnega hedonizma do prelaganja smisla na posmrtno življenje. Vsak razmislek o življenju je dobrodošel, nujna pa tudi pozornost na cilje političnih in verskih gibanj, ki se aktivirajo ob pojmu življenje: Ali gibanja, kot sta Pro-life in Gibanje za otroke, lajšajo življenje na planetu ali skrbijo samo za zadostno število rojenih? Pogrešam resne predloge, ki bi njihovo skrb dvignili nad potrebo po potrošnikih. Pogrešam jasno izraženo sodelovanje, da bodoči rojeni ne bodo živeli v svetu brez tri četrtine danes živečih vrst bitij. In nikoli ne slišim, da bi protestirali proti proizvodnji, prodaji in uporabi izdelkov, ki so namenjeni ubijanju kakršnegakoli, tudi še tako svetega življenja.
Reklama. Velik del informacij otroci dobijo prek reklam. Večina jih ponujanega ne opisuje stvarno, ampak ga bolj ali manj duhovito vgradi v določen stil življenja: mimogrede lahko voziš avto tako, kot ga v realnem svetu ne smeš, ali za packarijo, ki si jo naredil, mirno obtožiš psa. Otroke učimo eno, reklama počne drugo (v branje predlagam »Ne dam se vam« avtorice Martine Glaser, Miš 2020). Skoraj ni reklame, v kateri izdelek ni cenejši. Kdo v verigi od avtorja do trgovca je pošteno poplačan in kdo nosi breme pocenitve? Kakšno ceno ima torej delo, s katerim življenje vzdržujemo? Življenje obstaja samo skupaj z živimi. Življenje kogarkoli in kadarkoli je zgolj in samo sobivanje. Kako sveto je za nas sobivanje, kažejo tudi reklame. Mnoge so kot enotnost Slovencev, ki se ji ne moremo dovolj načuditi, a jo nazadnje pospremimo z večkrat na dan ponovljenim radijskim avizom: »Veliko povemo tudi z druge strani.«
Ekologija. Slovence kompleksnost ekologije spremlja že od leta 1877, ko je v časopisu »Vrtec« Fran Levstik objavil zgodbo Kdo je napravil Vidku srajčico. Pred petintridesetimi leti je izšla zbirka govorov indijanskih poglavarjev Kako naj vam prodamo modrino neba (F. Burgar, 1988), isto leto zgodba Silvestre Rogelj-Petrič Bistrica Kalščica (Mladinska knjiga 1988). O problemih ekologije je za mladino v naših knjižnicah na voljo okoli 150 naslovov leposlovnih knjig ter 180 naslovov strokovnih knjig (oboje izšlo med letoma 1975 in 2023). Leta 2004 je izšla knjiga Pozne lekcije iz zgodnjih svaril (MOPE, Agencija RS za okolje, 2004), pred 10 leti je priznanje zlata hruška dobila knjiga Vroči novi svet (Cankarjeva založba 2012), ki jo je napisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. To je nekaj gradiva, ki omogoča trem generacijam pogovor o prihodnosti našega planeta, odraslim pa razmislek o lastnem odnosu do okolja in do življenja otrok.
Nekatere izjave kmetov na nedavnih protestih so dajale vtis, da so ekološki problemi stari le nekaj mesecev (npr. kmetje ohranjajo biološko raznovrstnost, ščitijo naravo, okoljevarstveni strokovnjaki pa jo uničujejo). Sta globina in kakovost pravice do »kraljevanja na svoji zemlji« res usklajeni z mislijo na še nerojene otroke? Če ima protest kmetov neko logiko, je šport z vozili na motorni pogon zares skregan z logiko znanja o okolju. Ta šport na kopnem, na vodi in v zraku ima natrpan urnik tekmovanj vse leto (glej na spletu urnike za motokros, formulo ena ...). Če gre pri kmetijstvu za zapleten proces prilagajanja, kako na nesporen način priti do hrane, gre pri športu vendarle za uvid in vzgojo »zdravega duha v zdravem telesu«, za uskladitev želje po premagovanju mej z zdravim razumom.
Orožje. Vojni industriji življenje ni sveto (nedotakljivo), ampak je tarča. Nora je misel, da bi si upala kakšna oblast ministra za obrambo zadolžiti, naj proizvodnjo orožja prestrukturira v kaj bolj koristnega in manj smrtonosnega (kot v romanu Smiljana Rozmana Čudežni pisalni strojček, Mladinska knjiga 1966). Ampak Imagine (John Lennon) obstaja in ima potomce. In obstaja mladinska literatura; v slovenskih knjižnicah je trenutno 134 naslovov mladinskega leposlovja, ki otrokom razkriva, kaj vse je vojna. Primeri: Sanje o olimpijadi Reinharda Kleista, V morju zrnce soli pisateljice Rute Sepetys in z zlato hruško nagrajena Vsi si želimo nebes (avtor Els Beerten).
Če na svetu obstaja ideologija smrti, so nosilci te ideologije vsi, ki jim denar ali čast daje orožje. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je 22. januar razglasil za »dan svetosti človekovega življenja«, a njegova dejanja potrjujejo, da to velja le za življenja, ki bi bila morda prekinjena pred rojstvom (izbor dneva 22. januar!), vsem že rojenim pa marca 2018 na twitterju sporoča, da »drugi amandma ne bo nikoli odpravljen«, aprila 2019 napove umik podpisa mednarodne pogodbe ZN o nadzoru nad trgovino z orožjem, ter pred volitvami 2020 tolaži orožarsko industrijo: »Večjega zagovornika pravice do orožja od mene ni.« Zato Pro-Life doživljam kot reklamo za proizvodnjo tarč; krompirja pač noben kmet ne sadi zato, da bi ga razstavljal v vitrini dnevne sobe!
