Izginjanje himalajskih ledenikov je grožnja človeštvu
Znani slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič je uspešno končal še eno misijo v sklopu projekta GreenLight World Flight, tokrat nad Bližnjim vzhodom in indijsko podcelino. Vse opravljene meritve na več kot 20 000 kilometrov dolgi poti so pokazale skrb zbujajoče slabo stanje ozračja, zaradi katerega so bili pogoji za letenje izjemno težavni, rezultati meritev pa so alarmantni.
»V času meritev, ki so potekale nad Jordanijo, Indijo, Bangladešom in Nepalom so bile temperature zraka izjemno visoke, tudi do 40 stopinj, kar je povzročilo dvig višine mešalne plasti, z zelo visokimi koncentracijami delcev do višine štirih do petih kilometrov. Letenje v takih pogojih je izjemen napor tako za pilota kot za letalo«, pravi Lenarčič, ki se je konec prejšnjega tedna vidno utrujen vrnil na letališče v Slovenskih Konjicah. Po letošnji misiji bo tudi njegovo raziskovalno letalo Advantic – WT10 REsearch prestalo vrsto podrobnih testiranj in servisov.
Lenarčič je v dvajsetih dneh opravil meritve nad območjem dvanajstih držav, v iskanju odgovorov na vprašanje, kako onesnažene zračne mase, ki se premikajo proti severu, segrevajo ozračje in se premikajo nad območje himalajskih vrhov, kjer se usedejo na tamkajšnje ledenike in ustvarjajo temno plat, ki še naprej absorbira sončno svetlobo in pospešuje njihovo taljenje.
Kot je povedal dr. Griša Močnik, vodja raziskovalne ekipe pri projektu GreenLight World Flight in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, so mednarodne raziskave pokazale, da taljenje ledenikov v zadnjih letih napreduje skrb zbujajoče hitro. Samo v lanskem letu so se švicarski ledeniki zmanjšali za šest odstotkov. Kakšno pa je dejansko stanje himalajskih ledenikov, zaradi zelo redkih raziskav nad tem območjem, praktično ni znano, zato so letošnje meritve, ki jih je opravil Lenarčič zelo pomembne.
»Himalajski ledeniki so vir pitne vode za dve milijardi ljudi, ki živijo na tem območju. Izginotje ledenikov, ki bi se ob sedanjem onesnaževanju lahko zgodilo prej kot v enem samem stoletju, bi imelo nepredstavljive posledice za našo civilizacijo in ekosisteme,« pravi dr. Močnik.
Namen raziskav je raziskati regionalne podnebne spremembe, opozoriti na njihovo hitrost in posledice in razvijati zavest o tem, da lahko samo ljudje upočasnimo te procese, začenši z zmanjševanjem onesnaževanja, ki ga povzroča črni ogljik, kot drugi najpomembnejši onesnaževalec za ogljikovim dioksidom.
